Revolucije in dedovanje bremena: spreminjanje tradicije
Članek na Disenz.net Nenazadnje so revolucije nevarne, njihov cilj pa trganje zatiralskih okov dediščine. Kajti, kot beremo v 18. Brumairu, »[l]judje delajo svojo lastno zgodovino, toda ne delajo je, kakor bi se njim zljubilo, ne delajo je v okoliščinah, ki so si jih sami izbrali, temveč v okoliščinah, na kakršne so neposredno zadeli, kakršne so bile dane in ustvarjene s tradicijo. Tradicija vseh mrtvih pokolenj leži kakor môra na možganih živih ljudi.« poudarja kompleksnost revolucij in njihov potencialni vpliv na dediščino družbe. Razumem, da je pomembno preučevati zgodovinske dogodke, kot je opisano v članku in povezavah, ki pravi, da ljudje oblikujejo zgodovino v danem kontekstu, narejenem tudi s tradicijo. Osebno verjamem, da revolucije niso zgolj dejanje odstranjevanja zatiralskih okov, temveč tudi proces spreminjanja zavesti ljudi. Tradicija, kot je omenjena, deluje kot môra na možganih živih ljudi, vendar ali je mogoče preseči to breme in ustvariti bolj pravično druž...
