DANIJEL BRESTOVAC

Moja prva navigacija. Sedaj se ne morem več izgubiti.

Danijel Brestovac: Poštenost Full sem ponasna nate, sonček moj!

Najdem telefon ( samsung ). Nič posebnega. Razmišljam kaj z njim. Pokličem stik 'mami' ter ji razložim zadevo. Dogovorim se za predajo v Preserjah. Potem me zopet kliče mama, da se mi zahvali. Nato lastnik telefona, sin. Nato še sestra in mi pove, kdaj me bo čakala. Danes zjutraj pa še prejmem sms, ki me je motiviral in navdušil za nadaljna dobra dela. SMS: Naj se vam zahvalim se v mojem imenu za vcerajsnjo najdbo sinovega telefona. Postenost je vrlina, ki jo danes redko kdo premore. Hvala. Meni se to ne zdi nič posebnega, saj bi to marsikdo naredil, ali pač?

Še ena prekrasno fotka nad Kamnikom.

Sončno jutro nad Kamnikom. Prekrasen sij sonca. Čarobno!

Jutro se prebuja in sonček sije nad Sežano.

Se odpravimo v hotel Špik. Mami odplava 10. minut, oči 15. minut in sin 5. minut. Utrujeni in izčrpani se vležemo na ležalnike ter 'zakomiramo' za urico. Tudi spa ni samo uživanje, ampak garanje.

Bevk, F. 2008 Kaplan Martin Čedermac. Drustvo za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Promorske. Skofije. Prebral sem šele prvo poglavje, vendar sem se zamislil in dojel, da je to moja zivljenjska zgodba. Celo zivljenje se borim proti tiraniji in ksenofobiji. V knjigi gre za potlacenje slovenstva ter sprejem italije kot domovine. Hm, sedaj vedo, kako je meni, ko sem se celo zivljenje boril proti ksenofobom ter jim moral dokazovati, da sem vreden njihove druzbe, ceprav sem "drugega " porekla. Da ne zgubljam besed, da smo vsi enaki!! Str 111: "pa je. Saj si slisal, da je. Ali pa smo mi v tako strasni zmoti. Pa nismo. Bozje in krskanske nauke obracajo po svoje. Na zunaj samo med in mleko, a v bistvu so pogani" Str 155: "vcasih te niso sprasevali, katera mati te je rodila, kateri jezik govoris, ampak v katerega Boga verujes. Zdaj sevec ne menijo za boga. Iztuhtali so novih pretvez, le da si grenijo zivljenje..." Zanimiva knjiga, ob kateri si zamisliš kako je b

Z družino se odpravim, tako kot skoraj vsak vikend, na sprehod. In kaj vidim? Nikjer ni za opaziti globalne krize, saj sodeč po sliki, je to raj na zemlji. Lokacija Javorniški rovt poti Pristavi.

Something intresting I founf on the net: This assignment will enable you to examine and analyse how human resource management theory is put into practice in organisations. Choose one of the topics only from those listed below. 1) Global Work place Diversity. You should draw on real-life work situations and research evidence to substantiate and illuminate your essay Criteria for Assessment: · demonstrated understanding of the HRM topic; · quality and completeness of the analysis and discussion; · ability to analyse critical incidents and to apply HRM solutions; · evidence of appropriate reading and research; and · correct presentation, including citation of sources; and clarity of expression. vir: http://ivythesis.typepad.com/term_paper_topics/2009/07/essay-instructions-on-how-human-resource-management-theory-is-put-into-practice-in-organisations-t.html

Prekrasno, kaj ne? Lokacija Zg. Belca.

Jan Vidova oblekca, ki jo bo nosil na krstu.

Sonček nad Gorenjsko. Posneto iz avta, lokacija avtocesta A2, nekje med cestninsko postalo in Kranjem vzhodom. Narava nam da oziroma ponuja prelepe kreacije, barve in odtenke. Vedno, ko me kdo vpraša, katera barva bi pristajala k tej ali oni barvi, pohištvu ali sliki, jim rečem, naj se ozrejo okoli sebe in bodo rešitev našli v naravi.

Prelepa fotografija. Odsev oblakov v Savi. Lokacija Šmarčna pri Sevnici.

še en zanimiv članek Ponedeljek, 20 Julij 2009 16:00 E-svet - E-družba .35262 12345 Predstavljajte si, da nekega dne v vaše stanovanje vstopijo oboroženi komandosi in vam odnesejo zbirko knjig. Upreti se ne morete, saj ob vstopu v prostor spustijo uspavalni plin. Znanstvena fantastika? Niti ne. Nekaj podobnega se je nedavno zgodilo tistim, ki so na Amazonu kupili Orwellovi knjigi 1984 in Živalska farma v elektronski obliki. Programska oprema na Amazonovem e-bralniku Kindle omogoča brisanje elektronskih knjig na daljavo. Nič zato, če ste jih kupili in pošteno plačali. Amazon ima popoln nadzor nad tem, katere knjige imate na Kindlu ter jih lahko kadarkoli izbriše, če se mu to zdi potrebno. In zakaj se mu je takšno ukrepanje zdelo potrebno? Amazon je spletna trgovina, ki svoje virtualne trgovske police oddaja v najem. Eden od najemnikov je trgovec, ki prodaja elektronske knjige. Ta je med drugim imel v ponudbi tudi slavni knjigi 1984 in Živalska farma. Ko je knjigi kupilo že kar nekaj lju

zanimiv članek Ko Veliki brat ne pusti, da bi brali Orwella Nedelja, 19 Julij 2009 18:00 E-svet - E-družba .35248 12345 Nekateri uporabniki Amazonovega bralnika e-knjig Kindle so nedavno obnemeli od začudenja. Na vsem lepem sta namreč z njihovih naprav izginili Orwellovi elektronski knjigi 1984 in Živalska farma. Je imel prste vmes Veliki brat? Po svoje bi lahko dejali, da. In kaj se je točno dogajalo? Amazon je Orwellovi knjigi kar nekaj časa ponujal v svoji spletni trgovini, a se je kasneje izkazalo, da je to počel nelegalno, saj ni imel vseh potrebnih pravic za prodajo. Zato je omenjeni knjigi umaknil iz spletne prodajalne, kupcem, ki so e-knjigi že kupili, pa vrnil denar. Do tukaj vse lepo in prav. Toda pri Amazonu so naredili še korak naprej in že kupljene knjige brez vednosti uporabnikov izbrisali iz bralnikov Kindle. Storitev Whispernet, ki omogoča samodejni prenos e-knjig iz spletne prodajalne na bralnik namreč Amazonu omogoča, da na daljavo izbriše knjige, ki so že naložene na

Majhna postaja oziroma bolje rečeno postajališče, ki sameva in kljubuje vremenu. Nič posebnega, kvečjemu ni omembe vredno, ampak vseeno stoji in čaka. Znance in neznance, popotnike in avanturiste, mlado in staro. Le kdaj bo vlak pripeljal ter me odpeljal v svet, saj prav žalostno je biti sam na tako osamljeni postaji.

Moj mišek je na servisu. Mi je kr hudo, k sta vsak dan skupaj in preživiva nekje med 90. in 120. minut na dan. Smešno, da o avtu pišem, vendar le to moj mišek.

Zanimiv članek na temo psihoanalize, ki sem ga našel na internetu. Sigmund Freud (1856—1939), a contemporary of Pavlov and Watson, also made a significant impact on psychology, but in quite a different direction. A Vienna-born physician and psychiatrist, Freud discovered that many of his patients had strong emotional feelings of which they were unaware and that when these feelings were released it was therapeutic. Freud came to the conclusion that the forbidden wishes of childhood, particularly sexual wishes, are pushed out of people's awareness, but that they still motivate people unconsciously; he believed that these wishes could only be understood by means of psychoanalysis—Freud's method for revealing the unconscious by analyzing thoughts, dreams, and fantasies. An imaginative genius, Freud developed a theory of the structure of personality, including the importance of early experience and the nature of a psychological cure—in short, a complete theory of consciousness and b

Glede na dejstvo, da se poigravam z idejo o šolanju na MBA, sem zasledil zelo zanimiv članek, kjer se resnično sprašujem o pomenu študija MBA. Ali je to samo modna muha ali je resnično potrebno, sem zastavil vprašanje lansko leto na dnevu odprtih vrat OU Business Schoo l in Cotrugli Business School v hotelu Mons . Dobim sem medel ali bolje rečeno "nikakav", češ, če me zanima naj se vpišem, v nasprotnem primeru pa ne. Hm, zelo zanimiv odgovor, glede na dejstvo, da je cena med 18000 in 33ooo eur. Objavljeno: torek, 25.4.2006 Konec devetdesetih so poslovne šole, tako pri nas kot v tujini, cvetele. Kupi »embeajevcev« so na zahodu in v ZDA praviloma dobivali številne velikodušne ponudbe delodajalcev, pri nas pa, če že ne drugega, vsaj občudovanje in ugled. V novem tisočletju pa ni z rožicami postlano niti poslovnim šolam niti »embeajevcem« – šolnine se višajo, manj je ponudb za službe, manjši je finančni prispevek podjetij, večja je konkurenca. Upoštevajoč vse to, si mlad k

Zelo zanimiv članek oziroma blog, zato ga tudi še enkrat objavljam. K pisanju me je spodbudil pogovor prejšnji teden o domačih zadevah, sex, družina, otroci… Prijatelj mi je čist tako mimogrede navrgel, da mu gre najbolj na živce pogled na par, ki stoji v vrsti za blagajno, naveličan vsega, v mislih premlevata kdo bo vse to plačal, mularija razpuščena in cmerava tava po trgovini. Slika doma ni bistveno drugačna. Se strinjam s prijateljevo ugotovitvijo, tudi to da je takšnih parov vse preveč. Pridejo iz nakupov domov, žena pospravlja vrečke, mularija se cmeri da je lačna, mož se pokne pred pc ali tv, žena se preobleče v razvlečeno trenirko… Pri jedi in po jedi možiček glasno riga, po možnosti glasno prdne, žena obrača z očmi, mularija oponaša očeta. Popolna slika srečne in umirjene družine. Žena seveda pospravi posodo, priganja mularijo v posteljo, mož vmes glasno potoži da želi imeti mir v bajti. Ko je čez nekaj ur dretja in kreganja dovolj se naseli v hišo spokoj. Žena se pokne pred t

Moja služba je sanjska služba. Resno mislim. Vse kaže, da sem zaenkrat vesel glede službe. Najbolje se počutim, ko pomagam nekomu in vidim njihov zareč, nasmejan obraz zadovoljstva in hvaležnost za pomoč v očeh. Danes sem imel primer, ko je gospa stopila na vlak v Pivki in je hotela kupiti karto do Feldkirchena, ampak ji je blagajnik rekel, da ne more kupiti in naj se kje drugje pritoži. Ni mi do pravice, saj vedno taki ki iščejo nasrkajo… kot " Jernej in njegova pravica ", vendar sem mi zdi "bolano in izguba kvalitete ter pridobivanje na kvantiteti", ko ti blagajnik naheca staro gospo. Njen mož je bil od leta 1948 šef postaje v Logatcu. Skoraj jokaje, da ne rečem razočarana, ker je do sedaj vedno lahko kupila, mi razlaga, da taki včasih niso delali na mednarodnih blagajnah. Da je včasih bilo drugače. Da je bila kvaliteta. Kaj naj ji recem. Ne, ni tako… da, prav imate. Le kaj naj ji rečem na to? Žal gospa, znajdite se kakor vete in znate, saj vam jaz ne morem pomaga

Napisano je bilo 11.7.09 Danes zvem, da se je sinoči zgodil zanimiv, bolje rečeno presenetljiv incident na dobovski meji. « Fuck!! Kaj pa je zdej to?!! Ne mi rečt, da je terorizem pršl k nm«, in to ne od Sulejmana iz Iraka, temveč od Stipeta s Hrvaške. Sindrome naj bi imel gospod. Ti so posledica vojne. Nihče ne razmišlja kaj se zgodi s preživelimi, ki so zavrženi na rob družbe, kot " marginal society ". In kaj zdaj? Nič, to je bil izoliran primer in takšnih ni veliko na področju bivše skupne države? So pa vsi vabljeni, da pridejo k nam delat kot poceni delovna sila, kjer bomo z njimi ravnali kot gospa in gospoda iz podjetja Vegrad !!

Napisano je bilo 11.7.09(12.00) Veselim se jutrišnjega piknika in slavim življenje, v Lazah pa je plaz odtrgal pol hriba in iznakazil hišo. Kako se počuti ta družina? Ali se tudi ona veseli jutrisnjega dne? Hm, koliko krat v življenju vidimo nesrečo in pomislimo nanjo, vendar se ne vprašamo kako in kaj je z udeleženci? Kdo so ti udeleženci oziroma ponesrečenci? Naši kolegi? Naši znanci? Bodoči partnerji ali poslovni partnerji? Kako naj se veselim jutrišnjega dne, ko vem, da ga bodo oni pričakali s solzami v očeh! Kako jim lahko pomagamo? Naj si sami pomagajo in jim bo Bog pomagal, kaj ne? Čeprav tega nihče ne upa izreči na glas, je v realnosti večkrat tako. Kako je življenje čudno. Kot bi rekel moj bivši mojster Babić "jednom se smrkne, da drugom osvane!!". V tem stavku je ogromno resnice in v preprostem stavku je zajeto bistvo našega življenja. »Ain't life a bitch«, kot sem napisal danes na Facebooku "life is good". Kakor za koga, kaj ne?

Napisani je bilo 10.7.2009 Dež!! Zopet dež. Deževen dan, ki ti resnično pokvari razpoloženje ter poudari depresijo v tebi. Ne dam se! Sem pozitiven in nasmejan. Res je, da sem že četrtič vstal ob 2.40 in je biti težje nasmejan, četudi bi bil sončen dan in ne deževen. Naslednji teden me čakajo še trije dnevi vstajanja ob 2.40. Potem za nekaj časa prekinem turo zgodnjega vstajanja. Hm, služba je dobra, vendar davek zgodnjega vstajanja malo kdo razume. Saj tudi ne moreš od navadnih smrtnikov pričakovati, da bi te razumeli. Železničar ni samo poklic, ampak način življenja. Celo življenje sem bežal pred tem, da bi mi bila služba način življenja in sem se znašel tu. Kot mladostnik sem obiskoval vojaško gimnazijo v Ljublajni. Šele tista služba bi bila način življenja, tako da danes smem preveč negodovati. Vem in verjamem,da se bo to enega dne obrestovalo. Namreč služba, davek vstajanja, družina in dejstvo, da se oba šolava. Mora se!!!!! In bo se!!!!! To ni več upanje… to je prepričanje. Neke

Kakšen mesec ali dva nazaj sem bil na pogovoru v kadrovski službi delodajalca. Pozabil sem zapisati, za kar mi je zelo žal, da sem imel smešno; presenetljiv sestanek. Pogovor je potekal v smislu kje in kako se vidite v podjetju. Še druga določena vprašanja ter pozicioniranje mene kot osebnosti. Pogovor je bil prepleten z izborom naključnih vprašanj ter po določenem modelu. Meni osebno nikoli niso bili všeč ti modeli, saj sem preprican, da ne pokažejo realne slike. A ker nimamo ne časa ne energije "ubadati" se z vsakim posameznikom, so strokovnjaki preučili določena vprašanja ter odgovore in sestavili nek osebnosti test z podanimi smernicami in vpogledom v tvojo osebnost. Hm, kar je najbolj smešno, je to, da sem bil takrat se vedno pod vplivom rojstva in vse "kolobocije" okoli tega, tako da sem bil 70% iskren ter realen. Morda celo nesramen, saj se mi je takrat to zdelo izguba časa kar sem gospodični tudi povedal. To so bilo mišljenje, ki me je prevevalo takrat. V t

Joachim Bauer (1951, 2008) - Princip človeškosti : zakaj smo po naravi nagnjeni k sodelovanju, Študentska založba, Ljubljana Str 20: Za kakšno življenje smo ustvarjeni? Kaj poganja obnašanje živih bitij in h katerim ciljem so naravnana? Ta vprašanja nas seveda zanimajo predvsem glede na našo lastno vrsto. Pravzaprav pa zadeva vse sesalce, katerih nevrobiološki gradbeni načrt ustreza našemu. Zakaj so torej ljudje, če predpostavimo, da so dovolj zdravi, motivirani, da rešujejo delno težke naloge, tudi takrat, ko so podvrženi znatnim naporom in ko se morajo soočati z neprijetnostmi, preden pridejo na cilj svojih zelja? Posedujejo telo nagonske agregate? če to drži, kje so in po katerih pravilih delujejo? Predvsem pa: Kam nas usmerjajo? Str 29: Nevrobiološke študije kažejo: motivacijskih sistemov nič ne aktivira bolj kot želja, da bi te opazili drugi, možnosti, dobiti socialno priznanje, doživetje pozitivnih pozornosti in - še najbolj - izkušnja ljubezni. Ljudje bomo potrebovali verjetno s

Sinek se je najedel in takoj zaspal. To je življenje, kjer te dva "pedeneta", on pa nehvaležno zaspi. Lahko noč srček najin. Cmok in rada te imava.

V petek, 17.7.09, smo se odločili obiskati Ptuj, Maribor in Pohorje. Prelepo je bilo, ce odmislimo 32. stopinj, vročino, jok in komarje.

Deset kilometrov vzpona je za nas mala malica. Kako bomo dol prišli, je pa druga zgodba. Na sliki je moja duša, moj ponos in bodočnost, Jan Vid Brestovac.

Še ena neumnost ljudi. Mama prespi Zidani Most, saj ona potuje za Maribor. In kaj zdaj? Jah, kot je v navadi ljudi, se zderejo na prvega odgovornega. Js!! Pac, sprevodnik "ne cekira samo bejbe na vlaku", temvec tudi posluša pritozbe. Kje je metoda asertivnosti? Kje je prof. Dr. Zupan in njene metode obvladovanja situacije? Hm, kako naj bom asertiven z "neljudmi"!! Ce bi priznala, bi ji dal vso potrebno in nepotrebno uteho. Tako pa je dobila akcijo-reakcjo!! Najbolj socna je bila pa sledeca izjava:"vsi ste perfuknjen. Vcasih je potnik pospremo (karkoli da to pomeni?) potnika z vlaka! A danas?! Svi ste perfuknjen!!!!!!!" In kaj je socnega tukaj? Ali se je jezila upraviceno? Mogoce da! Morda ne! Vendar, ce je šlo 15 ljudi (na vseh treh edinih moznih izhodih) dol, samo ona ne, je kdo "perfuknjen"!! Hm, kako zanimiva je bila njena reakcija. Kako zanimiva je šele bila moja. Zavedam se napak, vendar spoštovana gospa mi nismo Mercator - najboljši sosed,

Hm, v časopisu berem o poskusu bombnega napada na vlaku v Dobovi. Kdo in zakaj je to hotel storiti, je zame se vedno misterij? Niti ni toliki misterij, kot je debilizem, da je hotel napasti nas. Le kdo smo mi? In kdo je on, da bo nas napadel? Aha, vojni veteran. Pa saj je vojna bila daleč stran na Hrvaškem in v Bosni! Tam so sami norci in sami so si krivili, kaj ne? Pa ni čisto tako, kaj ne? Žal, vendar smo vedeli, da obstaja povojni sindrom, kot je bil v Ameriki vietnamski sindrom ( http://g2mil.com/fatigue.htm ). Vendar kje je Amerika. Tam so sami cudni, a ne? Zanimivo in smešno je, kako čudno oz. čudni občutki sovraštva, patriotizma in bolečine me preveva, k je "nek čudak" hotel napasti nas. Pa da je samo napadel, menda je hotel še cel vlak in oddelek vlaka pobiti. So bili na tem vlaku in v oddelki vlaka politiki? Mogoče vidni politiki?? Kaj bi bilo, če bi se sam znašel v tem oddelku? Kaj bi bilo, če bi se znašel z otrokom v tem oddelku? Hm, kje je, da mu že v naprej n

Danes bomo rekli na žaru. Jee.

Kako smo ljudje čudni . Posameznik iz mase lahko izstopa zaradi določenih lastnosti, vendar smo le narejeni po enem in istem kopitu. Ta gon, ta nagon oz . gen za samoohranitev , za samoobrambo, preživetje, je resnično fascinanten. Če dobiš, recimo, kar se je meni danes zgodilo, nekoga, da se je zlagal ali povedano drugače... da je govoril neresnico, kako se brani. Tako prekriva svoje slabosti in s tem si še bolj utira pot v propad. Na vlaku pri pregledu vozovnic, me gospa ogovori. Glede na njen pristop, se zavem, da je nejevoljna. "Gospod, zakaj vlak, ki gre iz Kamnika 8.05, ne ustavi v Bakovniku?". Odgovorim ji, da ta vlak enostavno ne ustavi. "Zakaj?", jo se naprej zanima. Ji razložim , da je to regionalni vlak, ki ustavi samo na določenih postajah. "Kako to, če sem na netu vtipkala Kamnik in je pisalo, da vstavi v Kamniku", gospa ne popusti. Odgovorim ji, da ta vlak ne vstavi in zakaj ni vtipkala Duplica - Bakovnik. "Ni te postaje", odgovor

Dezeven dan!!! Eden izmed mnogih! Kaj je letos s poletjem? Je tudi poletje prizadela gospodarska kriza. Skoraj vsak dan je dež. Hm, le kako je na morju? Le kdaj bomo mi šli na oddih? Otrok je premajhen, vreme je preslabo, tako da imam tisoč razlogov, zakaj ne iti. Gledam skozi okno vlaka in vidim kako kaplje polzijo po steklu ter se sprašujem kako je biti dež. Tako brezskrbno, tako elegantno in navdihajoče polzi ,pada, neozirajoč se na vse probleme. Le utrinek razmišljanja zaspanega človeka na zaspan dan.

Končam v Ljubljani z vlakom 2619. Pregledam vlak, sestopim z vlaka ter vidim, da je pri prvih vratih nastala rahla zmeda. Kaj pa sedaj? Meni se mudi! Ta teden še posebej, saj imam ob 12.45 fizioterapijo. Samo še to mi je manjkalo! Starejša gospa ne more stopiti na noge. Tu sem, da pomagam gospe, da obvestim postajno osebje, da pokličejo reševalce. Vendar… meni se mudi!! Pomagam ji do stola, sam odidem po pomoč. Naši varnostniki , ki naj bi pomagali nimajo nič za take primere. Kako naj spravim gospo s četrtega perona, ki komaj da stopi na noge k stari policijski postaji (k naši razporedni). Vmes pokličem taksi, se vrnem z varnostnikom, ki je ji ne more pomagati. Na klopci sedi mlad fant, močan, s slušalkami v ušesih in posluša glasbo… Pristopi in prijazno ponudi pomoč. Na sebi je imel bularje, image mladostnika - razbijača, vendar je le ponudil pomoč. Hmmm, kako videz vara. In še so ljudje, ki radi priskočijo na pomoč. Tako s starejšo gospo hodiva počasi in premišljujem kako preveč &

Najin punk intelektualec. Hm, očetova duša.

Najin mali intelektualec. Že sedaj je kritičen, kaj šele bo.

Pankeska frizura najinega sineka! Danes je prav poseben dan in zato tudi posebna pričeska.