Preišči ta spletni dnevnik

torek, 21. julij 2009

Princip človeškosti: zakaj smo po naravi nagnjeni k sodelovanju

Joachim Bauer(1951, 2008) - Princip človeškosti: zakaj smo po naravi nagnjeni k sodelovanju, Študentska založba, Ljubljana

Str 20:
Za kakšno življenje smo ustvarjeni? Kaj poganja obnašanje živih bitij
in h katerim ciljem so naravnana? Ta vprašanja nas seveda zanimajo predvsem
glede na našo lastno vrsto. Pravzaprav pa zadeva vse sesalce, katerih
nevrobiološki gradbeni načrt ustreza našemu. Zakaj so torej ljudje, če
predpostavimo, da so dovolj zdravi, motivirani, da rešujejo delno težke naloge,
tudi takrat, ko so podvrženi znatnim naporom in ko se morajo soočati z
neprijetnostmi, preden pridejo na cilj svojih zelja? Posedujejo telo nagonske
agregate? če to drži, kje so in po katerih pravilih delujejo? Predvsem pa: Kam
nas usmerjajo?

Str 29:
Nevrobiološke študije kažejo:
motivacijskih sistemov nič ne aktivira bolj kot želja, da bi te opazili drugi,
možnosti, dobiti socialno priznanje, doživetje pozitivnih pozornosti in - še
najbolj - izkušnja ljubezni. Ljudje bomo potrebovali verjetno se nekaj časa, da
bomo spoznali, kaj to pomeni za nase življenje in za to, kako bi si optimalno
organizirali in uredili naše skupno življenje. Spoznanje, da sta priznanje in sprejetje, ki ju dobimo od drugih, najgloblji razlog vse motivacije, se je pokazalo šele v zadnjih 5 do 10 letih ....

Str. 159
"knjiga
prikaže, da človek ni prvenstveno naravnan egoistično in konkurenčno, ampak na
sodelovanje in ujemanje. Možgani nagrajujejo posrečene odnose med ljudmi tako,
da izločajo snovi, ki povzročajo dobro počutje in zdravje. Kot pravi, da je
najboljša droga za človeka je človek!!! Jedro vse motivacije je vzajemna
človeška naravnanost, pozitivno vrednotenje in iskanje pravega ljubezenskega
odnosa prejemanja in dajanja. Pri dalj časa motenih odnosih ali odsotnosti
pogojev za njih lahko pride do sesutja motivacijskega sistema. Sele takrat
nastopi agresija. Tukaj se ne opisuje le, kako deluje naši "socialni možgani",
ampak bralcu predoči tudi, kakšne posledice imajo ta spoznanja za človekovo
življenje - od vzgoje preko poslovnega komuniciranja do vprašanja vojne in miru.
Izhajajoč iz aktualnih nevroloških odkritij, knjiga orise človeka, ki je
fiziološko naravnan na sodelovanje in tako nasprotuje sociobiološkim predstavam
Dawkinsa in drugih. Podaja še nov pogled na celotno biologijo: tudi geni so vse
kaj drugega kot egoistični. Gonilo vsega živega ni "vojna narave", ki jo je
postuliral Darwin. Osrednja motiva narave sta sodelovanje in ujemanje.




Zanimiva knjiga. Zadnjem navedku bi dodal še ljubezen. Je ključni element med ljudmi.

Knjiga razširja obzorja in potrjuje moje določene domneve. Le kaj jaz vem? Vem, da se ta sebičnost, škodoželjnost in nekolegialno ravnanje pojavlja vsepovsod okoli nas, ker delam med in z ljudmi, kjer se to kaže včasih večkrat, drugič manjkrat. Kaj vse smo ljudje sposobni narediti, da obvelja naša oz. da se nam cilji in želje uresničijo. Določeni so pripravljeni iti čez vse meje, samo da se v javnosti pokažejo, da so nekdo. Najbolj tipično je to za prišleke oziroma "auslender-je". Tu nekateri živijo tako tako, drugi bolje. Vse je odvisno od tega »kako se je kdo znajdu!!«.

In kaj to pomeni? Pote, se zapelješ po Bosni oz. višje ali nižje (tam kjer so rojeni oz. so jim starši) in vidiš hiše, da ti sapo vzame. V tej hiši so povprečno dva meseca na leto. Hmmmm, sam bi si želel hišo, da živim v njej, da so v njej na milijone spominov na lepe trenutke… vendar to sem jaz. Nam je res tako pomembno mnenje drugih??? Dolgo tega, mi je rekla stranka, da so fasade samo zaradi sosedov . Dolgo tega nisem razumel. Morda, ker sem dozorel oziroma ker sem se v določenih stavkih te knjige našel.

Kaj vse sem moral in se delam, da sem dobil oziroma dobim zunanje odobravanje oziroma potrditev. Kako čudežni in ob enem neumni smo ljudje, da si to dovolimo. Če bi vsi delali zase in se brigali za svoj prag, bi nam življenje bilo precej lepše. A kaj, ko nismo taki. Smo kaki smo in bomo kakršni bomo, četudi se g. Darwin na glavo postavi.

V nečem se strinjam z njim, pa čeprav nisem se trenutno znanstvenik, da je in bo vedno "srugle of life" in da si bomo vedno oteževali naše preprosto življenje.