Koliko je v resnici vreden MBA?

Glede na dejstvo, da se poigravam z idejo o šolanju na MBA, sem zasledil zelo zanimiv članek, kjer se resnično sprašujem o pomenu študija MBA. Ali je to samo modna muha ali je resnično potrebno, sem zastavil vprašanje lansko leto na dnevu odprtih vrat OU Business School in Cotrugli Business School v hotelu Mons. Dobim sem medel ali bolje rečeno "nikakav", češ, če me zanima naj se vpišem, v nasprotnem primeru pa ne. Hm, zelo zanimiv odgovor, glede na dejstvo, da je cena med 18000 in 33ooo eur.

Objavljeno: torek, 25.4.2006

Konec devetdesetih so poslovne šole, tako pri nas kot v tujini, cvetele. Kupi »embeajevcev« so na zahodu in v ZDA praviloma dobivali številne velikodušne ponudbe delodajalcev, pri nas pa, če že ne drugega, vsaj občudovanje in ugled.

V novem tisočletju pa ni z rožicami postlano niti poslovnim šolam niti »embeajevcem« – šolnine se višajo, manj je ponudb za službe, manjši je finančni prispevek podjetij, večja je konkurenca. Upoštevajoč vse to, si mlad karierist legitimno zastavlja vprašanje iz naslova članka. Naš odgovor? Odvisno od šole in posameznika.

MBA.

Za »nepoučene«: MBA je kratica za Masters in Business Administration, domači ponudniki tovrstne programe imenujejo podiplomski študij menedžmenta oziroma redni magistrski študij poslovodenja in organizacije. Naziv po svetu večinoma ni zakonsko urejen, a ga šole uporabljajo za označitev programov splošnega menedžmenta za študente z vsaj triletnimi izkušnjami v praksi. Pri nas je naziv MBA možno pridobiti na poslovni šoli IEDC Bled, ljubljanski Ekonomski fakulteti in mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti, ki izvajajo programe različnih usmeritev (od financ in trženja do splošnega menedžmenta), trajanja (od enega do treh let), načina študija (redni in izredni modularni), ciljnih skupin (od začetnikov do izkušenih menedžerjev) in cen (od slabega milijona do dobrih sedem milijonov tolarjev). Bled po ocenah več tujih revij velja za najboljšo majhno evropsko poslovno šolo in ločuje med nazivom MBA (ki je strokovni) in nazivom magister (ki je znanstveni in ga je ravno tako možno pridobiti tam); programa, ki ga izvajata fakulteti, pa sta pravzaprav prilagojena klasična magistrska programa, zato sta tudi bistveno cenejša. Poleg vprašanja, katero šolo izbrati glede na svoje potrebe, želje in finančne zmožnosti (poleg domačih ima vrata odprta tudi cel kup tujih poslovnih šol) je potrebno sprejeti tudi odločitev o pomembnosti naziva v luči bolonjskih sprememb (v katero stopnjo spada MBA, zaenkrat še ni znano) in pripravljenosti na osebna odrekanja v času študija.

Zakaj se odločiti?

Že kratek pregled izjav v tem članku anketiranih »embeajevcev« da vedeti, da sam naziv za razvoj kariere ne pomeni ničesar, če na študiju nisi dovolj učljiv ali če si se zanj odločil iz napačnih razlogov oziroma prehitro. Praviloma velja, da program MBA prinese več koristi tistim, katerih osnovna izobrazba ni ekonomska oziroma menedžerska, saj strokovna znanja razširi z znanjem o organizaciji in vodenju. Udeleženci in izvajalci poudarjajo tudi, da se je nesmiselno vpisati brez predhodnih delovnih izkušenj, saj je program praktično usmerjen in kot tak temelji na izmenjavi izkušenj posameznikov iz prakse ter poglabljanju razumevanja različnih poslovnih funkcij. V slovenski praksi si »embeajevec« ne more obetati takojšnjega napredovanja ali novih ponudb za službo – zato je ta študij koristen predvsem po strokovni in osebnostno razvojni plati – medtem ko je to običajno v ZDA in večjih multinacionalnih podjetjih. Ali, bolje rečeno, je bilo včasih običajno. Po letu 2001 razmere niso več tako rožnate. Delež »embeajevcev«, ki so se morali več mesecev ukvarjati z iskanjem nove službe, je bil konec devetdesetih zanemarljiv, lani pa jih skoraj 40 odstotkov še ni imelo zagotovljene zaposlitve, ko so diplomirali, ugotavlja Business Week. In to velja za najboljše svetovne šole! Situacija se v zadnjem letu nekoliko izboljšuje, saj šole beležijo ponovno rast prijav (teh je bilo leta 2002 za tretjino manj kot leta 1998), kar je delno posledica boljšega stanja na trgu dela, delno pa omilitve pogojev za vpis. Po uspešnem zaključku študija posameznik pridobi naziv MBA, ki je strokovni naziv in ga ne gre enačiti z magisterijem (čeprav na obeh slovenskih fakultetah na tem študiju posameznik pridobi znanstveni naziv magister, kratica MBA pa dodatno označuje, za kakšno vrsto programa gre). Pri odločanju v tem trenutku je poleg ostalih dejavnikov potrebno upoštevati tudi (ne)umestitev programa MBA v bolonjski študijski sistem. Po novem naj bi bili vsi magistrski programi strokovni in ne bodo omogočali pridobitve znanstvenega naziva, a sedanji predlog zakona, ki pa ga bo ministrstvo za visoko šolstvo še spreminjalo, naziva MBA sploh ne vključuje. Tako zaenkrat ni jasno, kako in kje se bo naziv navajal po novem zakonu, ki pa naj bi bil sprejet do konca leta. V vsakem primeru samo pridobitev naziva ne bi smel biti edini razlog za odločitev za ta študij – čeprav, po drugi strani, v praksi deluje kot nekakšen signalni dejavnik o odločnosti, ambicijah in sposobnostih posameznika.

Kakšno šolo izbrati?

Seveda je moč signala v veliki meri odvisna od ugleda šole. Če finančna sredstva in druge obveznosti to dopuščajo, je vsekakor priporočljivo izbrati ugledno šolo (katere so najboljše, preverite v okviru, podrobneje pa na spletnih straneh www.businessweek.com in www.ft.com). Zaradi tega ni nujno potovati na drugo stran velike luže, saj so številne dobre šole v bližnji okolici – pred izbiro je priporočljivo oceniti, na kolikšno investicijo je posameznik pripravljen (če ima na voljo le milijon, se pri nas lahko odloča le med obema ekonomskima fakultetama, kjer so udeleženci praviloma mlajši, pogosto brez delovnih izkušenj) in koliko bi rad od programa odnesel. V zadnjo kategorijo razen znanja spadajo tudi poznanstva, ki so na mednarodnih šolah veliko bolj raznolika. Zadnja leta se je zaradi naraščajočih stroškov in upada vpisa razširila ponudba MBA programov na daljavo, ki jih ponuja velika večina najboljših svetovnih poslovnih šol, pa tudi kup takšnih, ki klasičnih programov sploh ne izvajajo in nimajo dovolj ne finančnih ne človeških virov za izvajanje programa na daljavo. Po ocenah Business Weeka se vpis na nekaterih programih na daljavo povečuje tudi do petdeset odstotkov letno, vendar je potrebno pri izbiri biti zelo pozoren, saj so številni programi nekakovostni, šole pa ponujajo tudi neakreditirane programe (za nasvete, kako izbrati, glej okvir). Na splošno velja, da katerikoli – ne le MBA – program na daljavo ne dosega kakovosti klasičnega, saj še tako dobra vsebina na spletu ne more nadomestiti predavanja v učilnici ter interakcije z drugimi študenti in profesorji. Po drugi strani omogoča študij tistim, ki ne želijo ali pa ne morejo zapustiti službe in družine, omogoča študentu prilagodljiv urnik, izključuje stroške bivanja v kraju poslovne šole, ki seveda poudarjajo, da je program na daljavo enako kakovosten.

Kako financirati?

Ravno stroški so pri nekaterih odločilni pri izbiri programa – poleg šolnine je treba prišteti tudi stroške bivanja in potovanja (številni programi se izvajajo modularno, torej strnjeno v dveh ali treh tednih). Štipendij je za programe MBA zelo malo, čeprav ima večina šol oblikovan štipendijski program, večinoma pa omogočajo tudi obročno odplačevanje šolnine. Posojila za plačilo šolnin je sicer možno najeti pri večini bank, ki poslujejo v Sloveniji, ponuja pa jih tudi državna Ad futura. V preteklosti so precejšnjemu deležu udeležencev celotne stroške krila podjetja, vendar delež le-teh v svetu pada; podobno je tudi pri nas, saj izvajalci programov ugotavljajo, da je vse več samoplačnikov. Lani je tako le 34 odstotkov študentov na MBA programih, uvrščenih na Business Weekovo lestvico najboljših, stroške šolnine v celoti dobilo povrnjene od podjetja, medtem ko je bilo leta 2001 takšnih več kot polovica. Hkrati se je na 27 odstotkov povečalo število samoplačnikov, leta 2001 pa jih je bilo le 16. Vsi drugi s podjetjem sklenejo dogovor o delnem financiranju, kar je vse pogostejša praksa tudi pri nas. V primeru da je pri financiranju soudeleženo podjetje, običajno velja, da mora posameznik v podjetju ostati vsaj toliko časa, kolikor je trajal študij, lahko pa tudi dlje. Pri odločitvi o vpisu na MBA je potrebno imeti v mislih tudi to.

Najboljši MBA programi na svetu

Business Week vsaki dve leti na podlagi obsežne raziskave med študenti in poslovnimi šolami sestavi prestižno lestvico najboljših MBA programov po svetu, poleg tega pa še lestvice menedžerskih MBA programov, izrednih MBA programov, programov MBA na daljavo, najboljših regionalnih programov (po kontinentih) in najboljših programov glede na usmeritev (trženje, finance, podjetništvo ...). Pri sestavljanju aktualne lestvice je dve tretjini uvrstitve prispevala ocena nekdanjih in sedanjih študentov, le tretjino pa rezultati anketiranja dekanov. Na vrhu že več let kraljuje poslovna šola Kellog, v zadnjih treh letih pa so se izboljšale predvsem uvrstitve tistih šol, ki največ pozornosti namenjajo reševanju študentske problematike. Trenutno veljavna lestvica med osnovno prvo deseterico uvršča sledeče MBA programe:

Univerza Northwestern – Poslovna šola Kellog

Univerza Pennsylvania

Univerza Chicago

Univerza Michingan

UNC Chapel Hill

Univerza Emory

IMD Lozana

USC Marshall

Univerza Duke

Univerza Georgetown

Med prvo deseterico je torej le ena evropska šola, stanje je podobno tudi med prvo petindvajseterico, kamor so se uvrstile le tri neameriške šole. V zadnjih dveh letih je sicer opazno večje povpraševanje po neameriških programih, predvsem tistih, ki jih izvajajo v obliki izrednega študija. Najboljših pet MBA programov izven Združenih držav glede na revijo Business Week je:

IMD Lozana, Švica

Poslovna šola IESE, Španija

Queen's University, Kanada

Western Ontario, Kanada

Poslovna šola London, Velika Britanija

Domači MBA programi

Na domačih MBA programih počasi narašča število tujih študentov, najbolj na mednarodno usmerjeni šoli IEDC Bled, sicer pa se število študentov med posameznimi generacijami pomembneje ne spreminja (med trideset in petdeset na letnik). Pri nas programe MBA izvajajo:

IEDC Poslovna šola Bled (enoletni, dvoletni in triletni menedžerski EMBA program)

Ekonomska fakulteta Ljubljana (enoletni redni program)

Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor (enoletni modularni program)

OUBS Open Business School (mednarodni program MBA na daljavo, ki jo pri nas trži Sterling)

Na kaj je treba paziti pri izbiri MBA programa na daljavo?

Ker so šolnine na programih MBA na daljavo približno enake klasičnim in ker po nekaterih ocenah približno milijon ljudi na leto nasede ponudbam domnevnih poslovnih šol, se splača vnaprej preveriti, kakšen je določen program. Priporočljivo je obiskati spletne klepetalnice o tej tematiki, saj je tam pogosto mogoče dobiti informacije iz prve roke, priporočamo tudi obisk strani www.geteducated.com, kjer preverjajo akreditacije posameznih (sicer predvsem ameriških) programov in www.masterguide.org, kjer predstavljajo evropske podiplomske poslovne programe. Morda ni odveč obisk katerega od sejmov MBA programov, ki so nam najbližje v Münchnu in Milanu (razpored dostopen na www.topmba.com). Vse našteto je priporočljivo tudi pri preverjanju klasičnih programov; če ste že vnaprej izbrali takšnega na daljavo, pa je priporočljivo čtivo tudi knjiga The Complete Idiot's Guide to Getting Your MBA Online avtorja Georga Lorenza (Alpha Books, 2005). Pri preverjanju programa bodite pozorni predvsem na sledeče dejavnike:

ali ima šola akreditacijo (to sicer vse trdijo, a pri navedeni instituciji preverite, ali je to res, predvsem pri manj znanih programih);

stik med profesorji in študenti (preverite dosegljivost profesorjev prek telefona in elektronske pošte in se pozanimajte, kateri profesorji izvajajo program, saj nekatere šole za to zadolžijo asistente);

možnost obiska šole (čeprav se bo večina programa izvajala na daljavo, mora šola omogočati možnost obiska; strokovnjaki poudarjajo, da bi šole vsaj občasno morale organizirati tudi srečanja v živo z drugimi študenti in profesorji);

dodatne storitve (preverite, ali ima šola center za razvoj kariere študentov, alumni klub, knjižnico in podobno);

cena (odvisna je od ugleda šole in pridobljenih akreditacij, giblje se med enim in desetimi milijoni tolarjev ter sledi pravilu »dražje je boljše«; kljub temu se splača preveriti programe na manjših univerzah, ki so lahko cenejši, a z enakimi akreditacijami kot zveneče šole).

Kakšni so pogoji?

Ker je program MBA strokovni in zakonsko ni urejen, torej tudi pogoji vpisa niso zakonsko predpisani, je od poslovnih šol odvisno, kakšne vpisne pogoje postavijo. Prijavljene kandidate ponavadi ocenjujejo po več kriterijih, na podlagi eseja in osebnega pogovora, osnovni pogoji pa so: visokošolska diploma, znanje angleškega jezika (vrsta izpita je ponavadi predpisana, največkrat), določeno število točk na testih GMAT (splošni test različnih sposobnosti, ki jih izvajajo nekajkrat letno) in delovne izkušnje. Teh naj bi posameznik imel vsaj dve leti, bogate večletne izkušnje na menedžerskih položajih pa v nekaterih primerih odtehtajo visokošolsko diplomo. Na ekonomskih fakultetah to ni možno, ker se MBA obravnava kot magistrski program (oboji zahtevajo univerzitetno diplomo; praksa kaže, da raje spregledajo neobstoječe delovne izkušnje), je pa vpis s končano srednjo šolo izjemoma možen na Bledu. Podobno je na večini najboljših svetovnih šol (na nekaterih je delež posameznikov brez diplome tudi do petnajst odstotkov).

Amadea Dobovišek, direktorica in lastnica svetovalnega podjetja Publi Una; MBA je pridobila na IEDC Bled leta 2000:

»Če izbereš dobro poslovno šolo, sta najpomembnejši prednosti tega izobraževanja hitra pridobitev vrhunskih menedžerskih znanj, ki jih lahko takoj uporabiš v praksi, in lažje razumevanje drugih menedžerskih področij. Študij lahko vpliva tudi na to, da se kot človek temeljito soočiš z lastnim egom in ugotoviš, da zaradi dobrih rezultatov in kariere še nisi najpametnejši in da vedno obstaja prostor za razvoj in napredovanje. Osebno menim, da je MBA pri nas podcenjen, čeprav opozarjam, da sama diploma MBA ne daje in ne sme dajati nobene garancije o strokovni usposobljenosti. Vsakdo lahko pridobi MBA, magisterij ali doktorat, vendar tudi tukaj velja rek o tem, da je važno, na kakšno zemljo pade seme. Če je bila zemlja dovolj plodna, lahko nekdo z MBA-jem lepo vzklije, a sem srečala precej ljudi, ki jim ta študij ni nič pomagal.«

Marko Majer, direktor oglaševalske agencije Mayer McCann; MBA je pridobil v prvi slovenski MBA generaciji na Brdu leta 1991:

»Največja korist študija MBA je v tem, da dopolni strokovno znanje z znanjem vodenja in upravljanja. Posameznik s tehnično izobrazbo postane odličen strokovnjak znotraj svojega področja; ko napreduje na vodstveno pozicijo, pa vedno bolj potrebuje znanje (in tudi izkušnje) s področij, s katerimi se med študijem ni srečeval: kako organizirati, voditi, načrtovati in ne nazadnje odločati. S te plati je študij MBA koristen predvsem za tiste, ki jim osnovna študijska usmeritev ni bila poslovodenje, ampak so do vodstvene pozicije prišli z napredovanjem znotraj strokovne poti. Manj pa je koristen tistim, ki so si za osnovno usmeritev izbrali prav vodenje, saj jim do zaokrožene izobrazbe manjka vsebina tistega, s čimer se podjetje ukvarja. Skratka, zelo koristno je za inženirje, zdravnike, kulturnike, humaniste, manj pa za ekonomiste ali organizatorje dela.«

Alen Šišinački, prodajni menedžer v podjetju Holcim za Avstrijo, Češko in Slovaško; MBA je pridobil na IEDC Bled leta 2005:

»Zame je bila največja prednost študija MBA mreženje in možnost za razvoj dolgoročnih poslovnih odnosov med študenti. Težko ocenim, ali je naziv MBA precenjen ali podcenjen, saj je to odvisno od šole in posameznika. Na Bledu je razmerje med šolnino in kakovostjo zelo dobro, vendar še obstaja veliko manevrskega prostora za razvoj, predvsem glede večjega števila študentov in uveljavljanja različnih predlogov študentov. Zame osebno je bil učinek naziva velik – le teden dni po koncu študija sem napredoval v menedžerja za tri države.«

Benjamin Jošar, direktor Sektorja investicijskega bančništva v Abanki; MBA je pridobil na rezidenčnem študiju na Ekonomski fakulteti v Radovljici leta 1997:

»Največja vrednost tovrstnega izobraževanja je pridobljena sposobnost lotiti se zahtevnih projektov pod velikim časovnim pritiskom. Diplomanti MBA lahko tako pri svojem delu prevzemajo odgovornejše naloge, kar jim seveda pomaga pri njihovi nadaljnji karieri. Toda sam MBA še ni zagotovilo, da bo oseba nadpovprečno uspešna pri delu, ki ga bo opravljala. Kljub temu ima nek signalni učinek, saj je oseba uspešno zaključila zahteven študij, kar pomeni, da lahko delodajalci do neke mere pričakujejo, da je taka oseba sposobna uspešno opravljati delo tudi v podjetju.«

Krešimir Kvaternik, svetovalni menedžer v Deloitte Hrvaška; MBA je pridobil na IEDC Bled leta 2005:

»Pred začetkom študija sem kot svetovalni menedžer mislil, da razumem izzive, s katerimi se soočajo sodobni menedžerji, vendar mi je program MBA dodatno razširil obzorja in mi omogočil, da na nekatere stvari gledam z drugačnega zornega kota. Ravno tako pomembno je, da sem med študijem srečal veliko novih ljudi in da bom z nekaterimi med njimi ostal v stiku vse življenje. Študij MBA lahko posamezniku zelo koristi, vendar mora biti previden pri izbiri šole in se vpisati iz pravih razlogov, ne le zato, da pridobi naziv.«


vir:http://www.revija.mojedelo.com/znanje/koliko-je-v-resnici-vreden-mba-336.aspx