DANIJEL BRESTOVAC

Pa mi vi povejte, kaj sem!!! - studija o eticni raznolikosti v MOL /miran komac, mojca medvedsek, petra roter/-fdv 2007, ljubljana _______________________________________________________________________________ Str.: 23 Ne vem! Oče je pol Slovenec in pol Črnogorec; mati pa je pol Hrvatica in pol muslimanka. Jaz sem rojena v Sloveniji in tu živim že celo življenje. Pa mi vi povejte kaj sem!!!!" ----------------- 4. aprila sem postal oče, rodil se mi je sin. Je tretja generacija "priseljencev" z juga! Moja družina in poreklo družine je etnično oz. nacionalno ter versko enako oz. "čisto". Le kaj bodo njemu rekli? Šved? Čefur? Ali tako kot so meni govorili "perhan, čarapan, čefur,...!". On je moj, najin sin Jan Vid, tretja generacija, ki se je rodil z računalniki, internetom, strežniki in itd. A je v tem svetu pomembno kaj in kdo smo? In kje so korenine tvojih staršev… Ali se je oče opredelil za Slovenca ali za "Bosanca" (sedaj

John dewey 2008, skupna vera, ciceron, mengeš Pomembnost tega vprašanja je daljnosežna. Doloca pomen, ki ga je dajemo besedi bog. Pri tem lahko po eni strani beseda pomeni neko posebno bitje. Po drugi strani pa označuje enotnost vseh idealnih smotrov, ki nas prebujajo k hotenju in delovanju. Ali poenotenje vsebuje zahtevo po nasi drzi in védenju, zato ker je stran od nas ze nahaja v uresničenem bivanju ali pa zaradi svojega notranjega pomena in vrednosti? Predpostavimo za trenutek, da beseda bog pomeni idealne smotre, ki jih nekdo ob danem casu in na danem prostoru priznava za taksne, ki imajo avtoriteto nad njegovimi stremljeni in custvi, za vrednote, ki jih je absolutno predan, ce prek imaginacije ti smotri postanejo celota. Ce privzamemo to predpostavko, se bo zadeva jasneje izrazila v kontrastu z naukom religij, da bog oznacuje neko vrsto bitja, ki poseduje vnaprejsnje in s tem nidealno bivanje. Kdor caka, docaka. Cakal sem na njo, ki mogoce ni nekaksno razodedtje, je pa vsaj ena

Otrok?! Famozna, neboljena in majhna zadevica. Ah, ce bi sedaj slisali razniaktivisti, ko recem svojemu otroku zadeva. In ko pogledas vse te leptice okoli sebe, se vprasas, a one so tudi bile majhne. No, pa pustimo to. Toliko knjig in razpav je napisanih Novo jutro, nov dan. Doma te caka poloznica za 160€, zobozdravnika moram placati 30€, cez par dni se mo otrok rodi, a j v denarnici imam 150€. In kaj zdaj? Jah, nic. Enostavno bomo otroka prestavali, a ne? To je najlazje in najbolj logicno. Zalostno, kaj ne? Tako je in tako je vedno bilo. Kdor ima ima, kdor ne ne. In sam se stejem med tiste, ki imam. Kaj bo, ko prides ven? Kako bo? A so res to bozje muke? Hm, sodeci po drugih, me caka pekel. Mene osebno bolj tare financna plat. Se bolj kot, me skrbi kaj in kako bo? A bos pilot? Mogoce astronaut? Tudi poslovnez ne bi bilo slabo. No, mogoce znanstvenik? Tudi zadovoljen bi bil, ce bi bil izumitelj? No, sodeci po meni, bos vse, samo to kar bi js zelel. A kaj si js zelim? Zelim si, da bi bi

Moj sin je iznasel nov fetis. 5 kg tezek mi najraje zaspi na roki

03/13/2009 kdo bi si mislil, da me bo to tako radostilo in obenem obremenjevalo. ali in kako bo, pa vmes je še milijon če-jev. hm, pa si lahko rečem, da če so drugi, bom tut js. sam da js nisem drugi. js sem js. pa si lahko samo rečem, bo kar bo, čeprav..........?????? sej bo, a ne?

oglejte si ta posnetek in razmislite o vsem  http://www.rtvslo.si/play/posnetek-brez-naslova/ava2.26981699/

Ob branju njegove knjige oz. njegovih komentarjev se me je polotil strah. Kaj od vsega je res pa bomo presodili sami. Citati, ki so v meni pustili dvome, vtise in vprašanja Dusan Rutar-Noam Chomsky o anarhizmu in demokraciji, izdal , 1997: ________________________________________________________ str. 271 "vsaka družba iz tretjega sveta ima enako strukturo, ta pa nastaja tudi v zda. neenakost zato narasca, vecina ljudi pripada, blaginja je izjemna in zelo koncetrirana, dobicki naraščajo čez vse meje, velik del populacije pa je kratko malo neuporaben in je odvec. Predlog popravka: » Vsaka družba iz tretjega sveta ima enako strukturo, ta pa nastaja tudi zdaj . Neenakost zato narašča, večina ljudi propada, blaginja je izjemna in zelo koncentrirana, dobički naraščajo čez vse meje, velik del populacije pa je kratko malo neuporaben in je odveč…« » Kaj naredite v takem položaju? Isto kot v tretjem svetu. Znebiti se morate odvečnih ljudi, nadzorovati morate tiste ki trpijo. Kako jih nadzor

Politika In morala - Plutarh, Maja Simunič, ljubljana, institutum studiorum humanitatis, fakulteta za podiplomski študij , 2008 ________ ________________________ Str. 63: V celotnem Plutarhovem opusu, predvsem pa v Moralia, je ocitno, da pripisuje velik pomen moralnim vrednotam. Moralne vrednote so mu pomembnejse od moci in uspeha, vendar poudarja, da moralne vrednote niso prirojene ali dane same od sebe, ampak se jih je treba nauciti in se v njih uriti. Str: 92/93 Za opis zavistnega straca uporabi prispodobo iz narave, ki znotraj vsadanje morale funkcionira kot aksiom: zavistni strace je kot zavistno drevo, ki unicuje vso podrast (796a-796c), moral pa bi biti zascitniski, umirjen, mladim pomagati do uveljavitve, skratka koristno drevo.......... Str. 118: Meni, da je razlika med bogatimi in revnimi naravna, zato se zagovarjanje enakosti vpisuje med tipicne prevare, h katerim se zatekajo poplitiki, kot lahko preberemo v Solonovem zivljenjepisu: "pripoveduje se tudi, da

zbornik o etnonacionalizmu . Izbral in uredil rudi rizman, 1. Izdaja, knjiznica revolucionarne teorije, 1991 Str.: 64 V nasem svetu je pac tako, da so mali narodi v vecini. Zaradi svoje stevilnosti in razliznosti so stari, demoticni ethnie vbrizgali novo, pomembno dozo volje do zivljenja; hkrati ji je kratkomalo prevec, da bi jih lahko razglasili zgolj za regionalne variacije na eno samo, skupno temo. Se celo stari svetovljan Marx je cutil, da bodo nacionalne kulture zive tudi tedaj, ko nacionalni drzav te davno ne bo vec. Prav obstoj malih, eticnih naridiv pomaga njihovim kulturam, da se obnavljajo na ncin, ki je povsem drugacen od tistega, na katerega to pocno veliki in mogocni narodi. Za male narode sta namrec njihova kultura in zgodovina postala cilj in sredstvo njihovega obstoja: bolj kp jih velike nacionalne drzave, ogrozajo s svojo tehnolosko superiornostjo in z gospodarsko dominacijo, bolj vitalna in v oci bodeca je njihova samosvoja kultura. Posatala je edini in zadnji rasion

Goran Vojnovic- čefuri raus ___________________ Skozi knjigo sem podoživljal svoje otroštvo. Kot bi skozi retrospektivo opazoval svoj življenjski prehod mladega, prestrašenega in ekstrovertiranega fanta, ki ga blokarsko predmestje vleče vase iz poglavja v poglavje. Žalostno vendar resnično kako lahko določeni dogodki, ki se ti danes zdijo marginalni se v tisti dobi adolescence zdijo nevzdržni in peklenski. G, Vojnović, če boste morda kdaj brali moj blog se vm iskreno zahvaljujem za to humoristično delo, ki me je vrnilo v najstniška leta in nasmejalo od prve do zadnje strani.

dr. Boris Grabnar - zgodovina retorike – ljubljana, 1997, šola retorike to ______________________________________ knjigo preberite in nato chomsky »anarhizem in demokracija«. Ko to povežete skupaj, vam bo marsika jasno. ____________________________________________________ dr. Boris Grabnar - zgodovina retorike – ljubljana, 1997, šola retorike to knjigo preberite in nato chomsky »anarhizem in demokracija«. Predlog sprememb: Preberite… in nato Chomsky-jev Anarhizem in demokracija… Nato povežite prebrano in marsikaj se vam bo razjasnilo… Ko to povežete skupaj, vam bo marsikaj jasno. __________________ Ko zacnete brati, dobite vpogled v zacetek retorike. Kja pomeni in kak smo s tem pridobili? Ce povzamem, pomeni retorika prepricati v svoje prav za vsako ceno. Seveda so bili zacetki tezki, vendar z evolucijo govornistva oz. Retorike, smo tudi dobili mocne, iznajdljive in koruptivne ljudi. Kaj lahko naredimo s to mocjo? Kot vemo, je moc edini oz. Skoraj edini razlog, zakaj se clovek odloci