prvič očka_2. del

Otrok?! Famozna, neboljena in majhna zadevica. Ah, ce bi sedaj slisali razniaktivisti, ko recem svojemu otroku zadeva. In ko pogledas vse te leptice okoli sebe, se vprasas, a one so tudi bile majhne.

No, pa pustimo to. Toliko knjig in razpav je napisanih

Novo jutro, nov dan. Doma te caka poloznica za 160€, zobozdravnika moram placati 30€, cez par dni se mo otrok rodi, a j v denarnici imam 150€. In kaj zdaj? Jah, nic. Enostavno bomo otroka prestavali, a ne? To je najlazje in najbolj logicno. Zalostno, kaj ne?

Tako je in tako je vedno bilo. Kdor ima ima, kdor ne ne. In sam se stejem med tiste, ki imam.

Kaj bo, ko prides ven? Kako bo? A so res to bozje muke? Hm, sodeci po drugih, me caka pekel.

Mene osebno bolj tare financna plat. Se bolj kot, me skrbi kaj in kako bo? A bos pilot? Mogoce astronaut? Tudi poslovnez ne bi bilo slabo. No, mogoce znanstvenik? Tudi zadovoljen bi bil, ce bi bil izumitelj? No, sodeci po meni, bos vse, samo to kar bi js zelel.

A kaj si js zelim? Zelim si, da bi bil ziv in zdrav. Da bi se razumeli kot driuzina? Da gremo na izlete in da nismo lacni. Najvec od vsega si zelim, da bil samostojen in neodvisen. Da ne bi podlegel raznim manipulacijam in skupinam, ki te bodo uporabili za svoje interese. Da bi se izognil drogi in da si samo ziv in zdrav. To je najvazneje. Seveda bom s casom imel oz. Te vspodbujal k visjim in vecjim ciljem, zaenkrat mi je cilj blagostanje in sreca nase druzine.

Cmok moj nerojeni srcek.