Preišči ta spletni dnevnik

ponedeljek, 18. maj 2009

zbornik študij o etnonacionalizmu

zbornik o etnonacionalizmu. Izbral in uredil rudi rizman, 1. Izdaja, knjiznica revolucionarne teorije, 1991

Str.: 64
V nasem svetu je pac tako, da so mali narodi v vecini. Zaradi svoje
stevilnosti in razliznosti so stari, demoticni ethnie vbrizgali novo, pomembno
dozo volje do zivljenja; hkrati ji je kratkomalo prevec, da bi jih lahko
razglasili zgolj za regionalne variacije na eno samo, skupno temo. Se celo stari
svetovljan Marx je cutil, da bodo nacionalne kulture zive tudi tedaj, ko
nacionalni drzav te davno ne bo vec. Prav obstoj malih, eticnih naridiv pomaga
njihovim kulturam, da se obnavljajo na ncin, ki je povsem drugacen od
tistega, na katerega to pocno veliki in mogocni narodi. Za male narode sta
namrec njihova kultura in zgodovina postala cilj in sredstvo njihovega obstoja:
bolj kp jih velike nacionalne drzave, ogrozajo s svojo tehnolosko superiornostjo
in z gospodarsko dominacijo, bolj vitalna in v oci bodeca je njihova samosvoja
kultura. Posatala je edini in zadnji rasion d'être njihovega locenega
obstoja.
Pri tem je seveda neizogibno, da se v truntku, ki si eden od tako
imenovanih narodov izbori svoje pravice, prizge zelena luc tudi za vse druge, da
skusajo storiti isto. Etnicne zahteve na enem podrocju kmalu najdejo svoj odmev
tudi na drugih. V svetuk v katerem obstaja le nekaj velikih in veliko majhnih
narodov, so novi kulturni Babilon neizogibni proizvodi
nacionalizmov.
_____________
Ragovor ob sanku (zeleznicarji) (dne
18.3.2009, 13:15):
"ali je tasic, novi direktor SZ, s trdim ali mehkim ali
nobenim č."
_____________________
Str: 170
Tretja, prav nezgledna, a
zal vse prepogosta zvijaca, s katero centralne elite in oblasti izrabljajo
veceticnost prebivalstva svoje drzave kot sredstvo za ohranjanje rezima, je
preusmerjanje druzbenih frustracij, nezadovoljstva in nasprotovanj od oblasti na
dolocene lahko ranljive "gresne kozle". "gresni kozel" na tem mestu ni ravno mot
juste, saj implicira, da je nadomestna trca povsem nedolzna in nakljucno izbrana
- kar v situacijah, o kateri govorimo tukaj, ni nujno tako. S tem hocemo reci,
da je politicno in socialno nezadovoljstvo in agresijo mogoce preusmeriti - kar
se pogosto dejansko tudi zgodi. - z "racionalnih" tarc, ki so v prvi vrsti
odgovrne za frustracije javnosti, na nadomestne tarce, ki so zaradi svoje
predhodne zgodovinske ali pa stereotipne vloge in svojih znacilnosti primerne za
to, da se jim doloci to nesrecno vlogo. In ceprav niso primarni viri frustracij
zelja in pricakovanja prebivalstva, so nadomestne tarce lahko sekundarni
povzrocitelji frustracij, tako da lahko postanejo na videz prepricljiv, dejansko
pa neustrezen objekt nakopicene in intezivne - primarne in sekundarne -
frustracije, jeze, nasprotja in potlacene mrznje prebivalstva.

V
politiki je taksna premestitev pogosta zato, ker je primarni vir frustracij
mnogokrat premocan, nedostopen, oddaljen, neoprijemljiv ("sistem"), tabuiziran
ali pa tako kako drugace onemogoca napad frustriranega prebivalstva. Zlasti
primerne za to, da jim vlade in elite, ki potrebujejo alibi za lastne napake,
dodelijo vlogo nadomestne tarce, so "partijske" etnicne manjsine, taksne, ki
vzbujajo pozrnost, so bogate, ranljive in neavtohtone. Vcasih je ta vloga
zgodovinsko institucionalizirana - o tem prica ponavljajocih se usod zidov v
evropi, prekomorskih kitajcev v jugovzhodni aziji, indijcev v juzni in vzhodni
afriki itd..
____________________________________
Str.:
221

Nacionalizem je politicna sila, ki je v zadnjih dveh stoletjih
mnogo bolj vplivala na evropsko in svetovno zgodovino kot pa ideje svobode in
parlametarne demokracije ali pa komunizma. Korenine sodobnega nacionalizma je
mogoce najti v poznem 18. Stoletju v zahodni evropi in severni ameriki, odkoder
se je pozneje razsiril po vsej evropi in potem se po celem svetu.
........................................ V 20. Stoletju je nacionalizem
dozivljal uspehe, ki bi jih tezko nasli v zgodovini - njegovo narscajoce vlogo
ponazarja nagel pohod nacionalizma po evropi neposredno pred in po prvi svetovni
vojni, se posebej pa po drugi svetovni vojni po aziji in afriki. ...............
Nacionalizem potrebuje take sile, ki se borijo za politicno, druzbeno, ekonomsko
in kulturno osvoboditev, kot tudi tiste, katerih cilj je zatiranje. ........ Med
letom 1918 in 1945 je postal nacionalizem sinonim za netoleranco, neclovecnost
in nasilje. V njegovem imenu so vodili vojne in pocenjali strasne zlocine. Cela
ljudstva so morali zaradi njega zapuscati svoje domove in z nacionalizmom so
opravicevali teritorialna osvajanja. Posameznikom in mnogim ljudstvom je
nacionalizem pomenil omejevanje svobode in neredko nevarno groznjo za njihov
obstoj politika iztrebljanja, ki so jo razvili nacisti med drugo svetovno
vojno, sodi med najbolj strasne primere. Vendarle je nacionalizem istocasno
vzbujal upe za svobodni in pravicni druzbeni red: mnogi so ga preprostonenacili
z osvoboditvijo od politicnega in socialnega zatiranja. ........ Nacionalizem
kot tak ne obstaja, obstaja le kot mnostvo pojavov, ki jih s to besed
oznacujemo. ............ V standardnem govoru so "nacionalisti" ljudje, ki
dajejo v svojem delovanju in razmisljanju nekritcno prednost interesom enega
naroda (obicajno svojega) nad interesi drugih narodov. ......... Da bi se
pogosto izognili slabsalni rabi pojma "nacionalizem", rabijo nekateri besedo
patriotizem - ljubezen do svoje domovine. V evropi osemnajstega stoletja je
pojem patriotizem pomenil custveno navezanost na svoj kraj, na dinasticno
drzavo ali vladarja. Ljubezen do svoje dezele je bila povezana z univerzalnimi
cloveskimi ideali, mogoce je bilo biti hkrati patriot in drzavljan sveta. Toda
od 19. Stolrtja naprej se je pomen besede patritizem premalnil v korist vdanosti
narodu (naciji) in nacionalni drzavi, postal je sinonim za nacionalizem in
nacionalno zavest, ceprav so ga dejansko cedalje bolj redko uporabljali. Pozneje
so ga pomensko preoblikovali kot nasprotje nacionalizmu, ...... Za razliko od
nacionalizma patritizem dejansko nikoli ni deloval kot agresivna politicna sila.
............. "nacionaliza," ..... Je prisel v splosno jezikovno rabo sele v
sredini 19. stoletja.


________________________________________________________________________________

Kaj lahko clovek porece na to? Hm, lahko in zanimivo je razpravjati o vsem cloveskih vrlinah nevrlinah, vendar nekdo, ki e izgubil ljubljeno osebo, mu je malo mar kdo in kaj oz. Kaksni so socioloski fenomeni nacionalizma in sovrastva. Malo mu je mar, kot bi tudi bilo meni.

Zakaj to sploh pisem? Zadnje case prezivljalm precej casa v druzbi gospodov, ki so odnesli zive glave iz bosne. In skozi razgovor, smo nesteto krat prisli na temo vojna. Kdo, kaj in kako je zacel. Zaceli so srbi! Morda hrvati?! Kaj pa ce so muslimani?! Ne, so bili enotnega mnenja so, daje kriva amerika. Hm, resnico naj sodi vsak posameznikom saj je tako ali tako vse relativno.

No, da se vrnem razlogu, zakaj pisem vse to oz. Zakaj berem taksne kjnige? Zato, ker me ze od samega otrosva naprej spremlja neenakost in ponizevanje. Danes je to drugace. Zato skozo znanstvene knjige in leposlovje kot je cefuri raus, podozivljas in spremljas svoje otrostvo v glavi. Kako ni posteni in ni fer, da se razlijumo. Verjeli ali ne, sveta ne bom in ne morem spremenit, lako pa spremenim vsaj nekaj. In tem se rece mojo lastno zavedanje sveta ter zavedanje mojih ptrok, ki bodo vzgojeni v duhu liberalizma in enakosti.

"I have a dream..." je rekel martin luther king in tudi sam imam sanje, da bo v prihodnosti bolj pomembno kaksni smo kot ljudje, kot pa poreklo, nacija in vera.

Da se pa ne spuscam v vero, bom koncal z mislijo, da je to vse morda samo utopija, ali morda kaj vec!?