Prebral: P R A V I L N I K o ravnanju ob resnih nesrečah, nesrečah in incidentih
P R A V I L N I K o ravnanju ob resnih nesrečah, nesrečah in incidentih by MZP
My rating: 0 of 5 stars
119 Uradni list RS, št. 119/2007 z dne 24. 12.
2007
6002. Pravilnik o ravnanju ob resnih nesrečah,
nesrečah in incidentih, Stran 17260.
Na podlagi tretjega odstavka 35. člena Zakona o
varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 61/07) izdaja minister za
promet
P R A V I L N
I K
o ravnanju ob
resnih nesrečah, nesrečah in incidentih
I. SPLOŠNE
DOLOČBE
1. člen
(vsebina
pravilnika)
(1) Ta
pravilnik vsebuje določbe o načinu obveščanja, ugotavljanju vzrokov in
preiskavi resnih nesreč, nesreč in incidentov, ki jo opravita upravljavec in
prevoznik ter zahteve za evidentiranje, statistično spremljanje in objavljanje
podatkov o resnih nesrečah, nesrečah in incidentih.
(2)
Določbe tega pravilnika veljajo za proge, za industrijske tire in proge drugih
železnic na območju Republike Slovenije, če z drugim predpisom ni drugače
določeno.
2. člen
(pomen
izrazov)
(1)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1.
»iztirjenje vlaka« pomeni, če se iztiri eno ali več železniških vozil v vlaku;
2.
»motnje« so dogodki ali vrsta dogodkov v železniškem prometu, ki ne dosežejo
nobenega merila za resno nesrečo, nesrečo ali incident;
3.
»nalet vlaka« pomeni:
– nalet
na premikalni sestav, posamična tirna vozila, ali cestna vozila na progi ali
tiru, ne glede na to, ali se premikajo ali mirujejo;
– nalet
na tirni zaključek ali drugo oviro na progi;
4.
»operativni predpis« pomeni priročnik, navodilo, odredbo, obvestilo, brzojavko
in fonogram, katere izda upravljavec in/ali prevoznik;
5.
»oplaženje vlaka« je, če karkoli z boka oplazi vlak;
6.
»potnik« je oseba, ki ima veljavno vozovnico ali jo namerava kupiti v vlaku, od
trenutka, ko se nahaja na železniškem področju, ki je namenjeno potnikom z
namenom potovanja z vlakom, do trenutka, dokler po opravljenem potovanju ne
zapusti železniškega področja, namenjenega potnikom;
7.
»resno poškodovana oseba« pomeni vsako poškodovano osebo, ki je zaradi posledic
resne nesreče ali nesreče hospitalizirana za več kot 24 ur;
8.
»samomor« pomeni dejanje osebe, ki si prostovoljno povzroči telesne poškodbe,
katerih posledica je smrt;
9.
»samopoškodba« pomeni dejanje osebe, ki si sama povzroči telesne poškodbe,
katerih posledica so resne poškodbe, ne pa smrt;
10.
»smrtno ponesrečena oseba« pomeni vsako osebo, ki izgubi življenje takoj, ali
za posledicami resne nesreče ali nesreče umre v 30 dneh po njej;
11.
»trčenje vlakov« pomeni, kadar vlak trči v čelo, bok ali na sklep drugega
vlaka, bodisi da vozita oba ali le eden izmed njiju, ne glede na smer vožnje.
(2)
Drugi izrazi, uporabljeni v pravilniku, imajo enak pomen, kot ga določajo
zakoni, ki urejajo varnost železniškega prometa in na njihovi podlagi
podzakonski predpisi.
3. člen
(resna
nesreča)
Resna
nesreča pomeni katerokoli trčenje ali iztirjenje vlakov, katerega posledice so
smrt ene ali več oseb ali resne poškodbe petih ali več oseb ali velika škoda na
voznih sredstvih, infrastrukturi ali v okolju, in vsaka druga podobna nesreča,
ki ima očitni vpliv na ureditev varnosti na železnici ali na upravljanje
varnosti.
4. člen
(nesreča)
(1)
Nesreča pomeni nehoteni ali nenamerni nepričakovani dogodek ali posebni niz
takih dogodkov, ki imajo škodljive posledice. Nesreče se razvrščajo v naslednje
kategorije: trčenja, iztirjenja, nesreče na železniških prehodih, nesreče, ki
jih povzročijo tirna vozila med gibanjem in v katerih so udeležene osebe,
požari in druge, zaradi katere nastane vsaj ena od posledic:
– resna
poškodba ene do 4 oseb;
–
materialna škoda od 5.000 do 2.0000.000 EUR;
–
prekinitev železniškega prometa več kot 2 uri.
(2)
Nesreča je tudi vsak drugi dogodek, ki ima očiten vpliv na zagotovitev varnosti
v železniškem prometu ali na upravljanje varnosti (npr.: trčenje vlakov, nalet,
oplaženje in iztirjenje vlaka), čeprav ni nastala nobena od posledic, navedenih
v prejšnjem odstavku.
5. člen
(izključitev
iz resnih nesreč in nesreč)
(1) Če
je smrt posledica naravnih vzrokov, samomora, nahajanja potnikov zunaj območij,
ki so običajno namenjena potnikom in osebju, delovanja tretje osebe ali če so
poškodbe, posledica samopoškodbe, se takšen dogodek, ne glede na določbe
tretjega člena tega pravilnika, ne šteje za resno nesrečo.
(2) Če
so poškodbe posledica naravnih vzrokov, samopoškodbe ali če poškodbe povzročijo
tretje osebe, ali so poškodovani potniki, ki se nahajajo zunaj območij, ki so
običajno namenjena potnikom in osebju, se takšen dogodek, ne glede na določbe
četrtega člena tega pravilnika, ne šteje za nesrečo.
6. člen
(incident)
(1)
Incident pomeni kateri koli dogodek, razen resne nesreče ali nesreče, ki je
povezan s prometom vlakov in ki bi lahko vplival na varnost prometa.
(2) Za
incident se šteje tudi, če se enaka motnja ponovi petkrat na isti napravi ali
delu naprave v času 30 dni. V takih primerih mora upravljavec ali prevoznik
opraviti izredni tehnični pregled, ugotoviti vzrok motnje in ga odpraviti.
(3) Za
incidente se šteje tudi naslednje ogrožanje ali oviranje železniškega prometa:
1.
prevoz vlaka skozi postajo ali postajališče, kjer ima po voznem redu ali nalogu
postanek;
2.
prevoz vlaka ali progovnega vozila mimo signala, ki prepoveduje nadaljnjo
vožnjo, razen v primerih, ko se taka vožnja opravi po nalogu pristojne osebe,
ki vodi promet;
3.
iztirjenje pri premiku;
4. nalet
in oplaženje pri premiku, kadar naleti ali oplazi eno ali več vozil pri
premiku, razen na vlak;
5.
trčenja, oplaženja, naleti in iztirjenja progovnih vozil;
6.
prevoz železniških vozil preko nivojskega prehoda, ko se promet zavaruje z
napravami za zavarovanje prometa, če promet na nivojskem prehodu ni zavarovan s
temi napravami ali fizično;
7. strganje
vlaka;
8.
okvara zračne zavore pri vlaku med vožnjo;
9.
prekoračitev predpisane hitrosti.
II. NAČIN
OBVEŠČANJA
7. člen
(obveščanje o
izrednih dogodkih)
(1) O
resni nesreči, nesreči ali incidentu (v nadaljnjem besedilu: izredni dogodki)
mora oseba, ki je bila v izrednem dogodku udeležena, ki ga je opazila ali je
zanj izvedela neposredno po dogodku nemudoma in na najhitrejši način obvestiti
progovnega prometnika ali prometnika. Če so v izrednem dogodku poškodovane tudi
osebe, se mora začeti reševanje poškodovancev in takoj obvestiti regijski
center za obveščanje. Če ni možnosti neposrednega klica na regijski center za
obveščanje, se o tem posebej opozori progovnega prometnika ali prometnika.
(2)
Upravljavec in prevoznik morata takoj in ob vsakem času obvestiti Prometni
inšpektorat Republike Slovenije o nesrečah in resnih nesrečah, v katerih so
bile poškodovane osebe ali je nastala velika škoda ter o resnih nesrečah in
nesrečah iz 3. in 4. člena tega pravilnika, ki imajo znake kaznivega dejanja.
(3)
Upravljavec in prevoznik morata nemudoma obvestiti preiskovalni organ o resnih
nesrečah, nesrečah in incidentih v železniškem prometu.
(4)
Postopek natančnejšega obveščanja vseh udeleženih v primeru izrednega dogodka
predpiše upravljavec in prevoznik v procesu zagotavljanja sistema varnega
upravljanja, glede na tehnološki proces dela in organiziranost prevoznika
in/ali upravljavca.
8. člen
(pisna
prijava izrednega dogodka)
(1)
Pooblaščena oseba upravljavca mora o vsaki resni nesreči in nesreči, v kateri
je bilo udeleženo tudi osebje in/ali sredstva upravljavca, nemudoma izpolniti
in poslati regijskemu centru za obveščanje obrazec »Posredovanje informacij v
primeru železniške nesreče«, ki je kot Priloga sestavni del tega pravilnika. Za
resno nesrečo in nesrečo, v kateri je bilo udeleženo samo osebje in/ali
sredstva prevoznika, pošlje regijskemu centru za obveščanje obrazec
»Posredovanje informacij v primeru železniške nesreče« pooblaščena oseba
prevoznika.
(2)
Pooblaščena oseba upravljavca in prevoznika mora za vsak izredni dogodek, v
katerem je bilo udeleženo njegovo osebje in/ali sredstva, sestaviti pisno
prijavo izrednega dogodka na obrazcu, ki mora vsebovati vsaj:
– datum
in čas nastanka;
– kraj
nastanka;
– vrsto
in številko vlaka;
–
podatke o prevozniku;
– kdo je
upravljavec na območju izrednega dogodka;
– opis
izrednega dogodka;
–
podatke o vremenu;
–
posledice pri ljudeh in materialnih sredstvih (umrli, poškodovani, podatki o
nevoznosti tira, poškodbe stabilnih naprav električne vleke, voznih in drugih
sredstev, poškodbe tovora in onesnaženje okolja).
(3)
Pisno prijavo o izrednem dogodku se nemudoma, najpozneje pa v dveh delovnih
dneh posreduje:
–
stalnemu preiskovalnemu organu;
–
Prometnemu inšpektoratu Republike Slovenije;
–
udeleženemu prevozniku;
–
pristojnemu upravljavcu;
–
pristojni policijski postaji in
–
Inšpektoratu RS za delo, če so se smrtno ponesrečili ali telesno poškodovali
železniški delavci pri opravljanju službe, pri kolektivnih nesrečah in nevarnih
pojavih, ki bi lahko ogrozili življenja delavcev pri delu in drugih ljudi.
(4)
Način dostave prijave, obliko pisne prijave iz drugega odstavka tega člena in
naslovnike prejšnjega odstavka tega člena, ki jim je treba dostaviti prijavo,
za potrebe upravljavca in prevoznika natančno predpišeta upravljavec in
prevoznik v procesu zagotavljanja sistema varnega upravljanja, glede na
tehnološki proces dela in organiziranost prevoznika in upravljavca.
III.
PREISKAVA IZREDNIH DOGODKOV, KI JO OPRAVI UPRAVLJAVEC IN/ALI PREVOZNIK
9. člen
(preiskava
izrednih dogodkov)
(1)
Poleg preiskovalnega organa mora preiskavo vseh izrednih dogodkov opraviti tudi
upravljavec in/ali prevoznik, zaradi izboljšanja varnosti v železniškem prometu
in preprečevanja izrednih dogodkov.
(2) Če
je v izrednem dogodku, udeleženo osebje in/ali sredstva upravljavca in
prevoznika, preiskavo izrednega dogodka opravlja preiskovalna komisija.
(3) Če
je v izrednem dogodku udeleženo osebje in/ali sredstva samo upravljavca,
preiskavo izrednega dogodka opravlja upravljavec sam.
(4) Če
je v izrednem dogodku udeleženo osebje in/ali sredstva samo prevoznika,
preiskavo izrednega dogodka opravlja prevoznik sam.
(5) V
preiskavi izrednih dogodkov lahko sodelujejo tudi osebe, ki so neodvisne od
upravljavca in prevoznika.
(6) Vsak
izredni dogodek v železniškem prometu morata upravljavec in/ali prevoznik
skrbno in temeljito raziskati, da se ugotovijo vsi vzroki in okoliščine, v
katerih se je zgodil. Upravljavec in prevoznik morata odpraviti vzroke, zaradi
katerih je izredni dogodek nastal.
(7)
Način vodenja preiskave, ki jo mora opraviti upravljavec in/ali prevoznik,
natančno predpišeta upravljavec in prevoznik v procesu zagotavljanja sistema
varnega upravljanja, glede na tehnološki proces dela in organiziranost
prevoznika in upravljavca.
10. člen
(preiskovalna
komisija za izredne dogodke)
(1)
Preiskovalna komisija za izredne dogodke, v katerih je udeleženo osebje in/ali
sredstva upravljavca in prevoznika imenuje upravljavec.
(2)
Preiskovalna komisija mora biti sestavljena tako, da je skupno število članov
neparno, najmanj pa jo sestavljajo predsednik in dva člana. Predsednika,
njegove namestnike in člane iz vrst upravljavca določi upravljavec, člane iz
vrst prevoznika pa določi prevoznik.
(3) Za
člane preiskovalne komisije so lahko imenovani:
– vodje
organizacijskih enot;
–
delavce, pooblaščene za prevoz nevarnega blaga pri prevozniku;
–
delavce, pooblaščene za varstvo pri delu in požarno varnost;
–
strokovnjake za vodenje prometa, za železniška vozila, za spodnji in zgornji
ustroj, za signalno-varnostne naprave, za telekomunikacijske naprave in za
elektroenergetske naprave in
–
delavce, pooblaščene za notranji nadzor.
(4)
Kadar je potrebno pri delu komisije tudi sodelovanje drugih železniških
strokovnjakov ali strokovnjakov drugih panog gospodarskih dejavnosti ali
ustanov (zdravniki, psihologi, sociologi, inštituti itd.), jih upravljavec
imenuje kot člane komisije ali pa kot sodelavce, ki pomagajo z nasveti, mnenji,
pojasnili itd.
(5)
Kadar se opravlja ogled in preiskava izrednega dogodka na industrijskem tiru,
ki ga oskrbujejo delavci prevoznika, mora biti član komisije tudi predstavnik
upravljavca industrijskega tira.
(6) V
mejnem prometu na delu proge, ki povezuje dve mejni postaji, opravljajo ogled
in preiskavo izrednega dogodka delavci upravljavca, na območju katere se je
izredni dogodek zgodil. Če ni mogoče ugotoviti, v kateri državi se je izredni
dogodek zgodil, se sosednja upravljavca dogovorita, kateri izmed njiju bo opravil
preiskavo, ali pa jo opravita skupaj.
(7)
Sestavo komisije za raziskavo izrednih dogodkov, sodelovanje drugih železniških
strokovnjakov v komisiji, pristojnosti komisije ter upravičenost rekonstrukcije
natančno predpišeta upravljavec in prevoznik v procesu zagotavljanja sistema
varnega upravljanja.
11. člen
(pristojnosti
preiskovalne komisije)
Preiskovalna
komisija lahko zahteva informacije od vseh, za katere domneva, da lahko
zagotovijo podatke, ki so pomembne za preiskavo, ter lahko zadrži in prouči predmete,
dokumente, zapise iz elektronskih medijev, ki so po mnenju preiskovalne
komisije pomembni za preiskavo, pri čemer ima naslednje pravice do:
–
takojšnjega prostega pristopa na kraj izrednega dogodka in do vozil, njihovih
delov, tovora, razbitin, vstopa na zemljišče in v objekte;
–
takojšnje odreditve zadržanja dokazov in nadzora nad odstranjevanjem ostankov
ali delov vozil za potrebe preiskave;
–
takojšnjega odvzema zapisovalnega medija registrirnih naprav na vozilih in
drugih napravah za potrebe analiz preiskave;
–
opraviti razgovor s pričami in udeleženci;
– dobiti
na razpolago katero koli informacijo ali zapis, ki ga imajo lastnik,
upravljavec in prevoznik ali proizvajalec sredstev, ki so bila udeležena v
izrednem dogodku.
12. člen
(poročilo o
preiskavi izrednih dogodkov)
(1)
Najpozneje v času štiri mesece od nastanka izrednega dogodka mora preiskovalna
komisija predložiti poročilo o preiskavi skladno z določbami priloge V
Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti
na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji
licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o
dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitve uporabnin za
uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L
št. 164 z dne 30. 4. 2004, str. 44) vključno s preiskovalnim gradivom vsem
naslovnikom, katerim je bila dostavljena pisna prijava izrednega dogodka.
(2)
Natančnejše določbe glede oblike in načina izpolnjevanja poročila o preiskavi
izrednega dogodka, način dostave poročila ter dostave poročila za potrebe
upravljavca in prevoznika, predpiše upravljavec in prevoznik v procesu
zagotavljanja pogojev sistema varnega upravljanja.
13. člen
(evidence in
poročanje)
(1)
Upravljavec in prevoznik morata voditi evidence o izrednih dogodkih ter o
drugih pojavih, pomembnih za varnost železniškega prometa.
(2)
Upravljavec in prevoznik morata varnostnemu organu do 30. junija tekočega leta
predložiti letno varnostno poročilo za preteklo koledarsko leto. Varnostno
poročilo mora vsebovati:
–
podatke o tem, kako se izpolnjujejo skupni varnostni cilji upravljavca in
prevoznika in o rezultatih varnostnih načrtov;
– opis
razvoja nacionalnih varnostnih kazalnikov in podatke o skupnih varnostnih
kazalnikih v obliki, kot jo zahteva varnostni organ;
–
rezultate notranje varnostne revizije;
–
ugotovitve o pomanjkljivostih in napakah pri izvajanju železniškega prometa in upravljanju
železniške infrastrukture, ki bi lahko bile pomembne za varnostni organ.
(3)
Način evidentiranja, statističnega spremljanja in poročanja o rezultatih
preiskav, sodelovanje upravljavca in prevoznika z organi, ki izvajajo sodno
preiskavo, in stalnim preiskovalnim organom ter dostave varnostnega poročila
preiskovalnemu organu natančno predpiše upravljavec in prevoznik v procesu
zagotavljanja pogojev sistema varnega upravljanja.
14. člen
(varnostna
priporočila)
(1)
Preiskovalna komisija lahko izda varnostno priporočilo, katerega upravljavec
in/ali prevoznik mora upoštevati v procesu zagotavljanja skupnih varnostnih
ciljev.
(2)
Varnostno priporočilo v nobenem primeru ne sproži domneve o krivdi ali
odgovornosti za resno nesrečo, nesrečo ali incident.
(3)
Preiskovalna komisija, ki izda varnostno poročilo upravljavcu in/ali
prevozniku, o tem obvesti tudi varnostni organ.
IV. PREHODNE
IN KONČNE DOLOČBE
15. člen
(operativni
predpisi upravljavca in prevoznika ter seznanitev z njimi)
(1)
Najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega pravilnika izdata upravljavec in
prevoznik operativne predpise na podlagi četrtega odstavka 7. člena, četrtega
odstavka 8. člena, sedmega odstavka 9. člena, sedmega odstavka 10. člena,
drugega odstavka 12. člena in četrtega odstavka13. člena tega pravilnika.
(2) Pred
začetkom uporabe operativnih predpisov mora upravljavec in prevoznik dokazno
seznaniti vse osebje, na katero se nanašajo določbe operativnih predpisov, z
vsebino teh določb.
16. člen
(seznanitev s
pravilnikom)
Pred
začetkom uporabe pravilnika morata upravljavec in prevoznik seznaniti vse
osebje, na katero se nanašajo določbe pravilnika, z vsebino teh določb.
17. člen
(prenehanje
uporabe predpisov)
Z dnem
začetka uporabe tega pravilnika se prenehata uporabljati Pravilnik o ravnanju
ob izrednih dogodkih (Uradni list RS, št. 108/02, 123/03, 142/04, 115/05 in
138/06) in Navodilo za ravnanje ob izrednih dogodkih (Službeni glasnik ZJŽ, št.
3/85 – prečiščeno besedilo, 1/89 in 15/89).
18. člen
(začetek
veljavnosti pravilnika)
Ta pravilnik
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije,
uporabljati se pa začne 1. januarja 2009.
Št.
375-5/2007-94-0006102
Ljubljana,
dne 14. decembra 2007
EVA
2006-2411-0020
mag. Radovan Žerjav l.r.
Minister
za promet
________________________________
1 Kaj vsebuje
pravilnik o ravnanju ob resnih nesrečah, nesrečah in incidentih?
· Pravilnik
vsebuje določbe o načinu obveščanja, ugotavljanju vzrokov in preiskavi resnih
nesreč, nesreč in incidentov, ki jo opravita upravljavec in prevoznik ter
zahteve za evidentiranje, statistično spremljanje in objavljanje podatkov o
resnih nesrečah, nesrečah in incidentih.
· Določbe
pravilnika veljajo za proge, za industrijske tire in proge drugih železnic na
območju Republike Slovenije, če z drugim predpisom ni drugače določeno.
2. Kaj je to iztirjenje ?
· iztirjenje
vlaka« pomeni, če se iztiri eno ali več železniških vozil v vlaku;
3. Kaj so to motnje?
· motnje« so
dogodki ali vrsta dogodkov v železniškem prometu, ki ne dosežejo nobenega
merila za resno nesrečo, nesrečo ali incident;
4. Kaj pomeni nalet vlaka?
· Nalet vlaka«
pomeni:
· nalet na
premikalni sestav, posamična tirna vozila, ali cestna vozila na progi ali tiru,
ne glede na to, ali se premikajo ali mirujejo;
· nalet na
tirni zaključek ali drugo oviro na progi.
5. Kaj je to oplaženje vlaka?
· Oplaženje
vlaka« je, če karkoli z boka oplazi vlak.
6. Kdaj je smrtno ponesrečena oseba?
· Smrtno
ponesrečena oseba« pomeni vsako osebo, ki izgubi življenje takoj, ali za
posledicami resne nesreče ali nesreče umre v 30 dneh po njej.
7. Kaj je trčenje vlakov?
· Trčenje
vlakov, pomeni, kadar vlak trči v čelo, bok ali na sklep drugega vlaka, bodisi
da vozita oba ali le eden izmed njiju, ne glede na smer vožnje
8. Kaj je to resna nesreča?
· Resna
nesreča pomeni katerokoli trčenje ali iztirjenje vlakov, katerega posledice:
· so smrt ene
ali več oseb
· ali resne
poškodbe petih ali več oseb ali
· velika škoda
na voznih sredstvih, infrastrukturi ali v okolju, in vsaka druga podobna
nesreča, ki ima očitni vpliv na ureditev varnosti na železnici ali na upravljanje
varnosti.
9. Kaj je to nesreča?
· Nesreča
pomeni nehoteni ali nenamerni nepričakovani dogodek ali posebni niz takih
dogodkov, ki imajo škodljive posledice. Nesreče se razvrščajo v naslednje
kategorije: trčenja, iztirjenja, nesreče na železniških prehodih, nesreče, ki
jih povzročijo tirna vozila med gibanjem in v katerih so udeležene osebe,
požari in druge, zaradi katere nastane vsaj ena od posledic:
· resna
poškodba ene do 4 oseb;
· materialna
škoda od 5.000 do 2.0000.000 EUR;
· prekinitev
železniškega prometa več kot 2 uri.
· Nesreča je
tudi vsak drugi dogodek, ki ima očiten vpliv na zagotovitev varnosti v
železniškem prometu ali na upravljanje varnosti (npr.: trčenje vlakov, nalet,
oplaženje in iztirjenje vlaka), čeprav ni nastala nobena od posledic
10. Kaj je to incident ?
· Incident
pomeni kateri koli dogodek, razen resne nesreče ali nesreče, ki je povezan s
prometom vlakov in ki bi lahko vplival na varnost prometa.
· Za incident
se šteje tudi, če se enaka motnja ponovi petkrat na isti napravi ali delu
naprave v času 30 dni. V takih primerih mora upravljavec ali prevoznik opraviti
izredni tehnični pregled, ugotoviti vzrok motnje in ga odpraviti.
11. Kaj se šteje za incident?
· prevoz vlaka
skozi postajo ali postajališče, kjer ima po voznem redu ali nalogu postanek;
· prevoz vlaka
ali progovnega vozila mimo signala, ki
· prepoveduje
nadaljnjo vožnjo, razen v primerih, ko se taka vožnja opravi po nalogu
pristojne osebe, ki vodi promet;
· iztirjenje
pri premiku;
· nalet in
oplaženje pri premiku, kadar naleti ali oplazi eno ali več vozil pri premiku,
razen na vlak;
· trčenja,
oplaženja, naleti in iztirjenja progovnih vozil;
· prevoz
železniških vozil preko nivojskega prehoda, ko se promet zavaruje z napravami
za zavarovanje prometa, če promet na nivojskem prehodu ni zavarovan s temi
napravami ali fizično;
· strganje
vlaka;
· okvara
zračne zavore pri vlaku med vožnjo;
· prekoračitev
predpisane hitrosti.
12. Koga je potrebno obvestiti o izrednem dogodku?
· O resni
nesreči, nesreči ali incidentu (v nadaljnjem besedilu: izredni dogodki) mora
oseba, ki je bila v izrednem dogodku udeležena, ki ga je opazila ali je zanj
izvedela neposredno po dogodku nemudoma in na najhitrejši način obvestiti
progovnega prometnika ali prometnika. Če so v izrednem dogodku poškodovane tudi
osebe, se mora začeti reševanje poškodovancev in takoj obvestiti regijski
center za obveščanje. Če ni možnosti neposrednega klica na regijski center za
obveščanje, se o tem posebej opozori progovnega prometnika ali prometnika.
13. Kaj če so v izrednem dogodku poškodovane tudi osebe?
· Če so v ID
poškodovane tudi osebe, mora oseba, ki
prva sporoča o nastalem ID-ku, obvestiti tudi regijski center za obveščanje. Če
to ne more storiti, mora o tem posebej opozoriti prometnika oz. progovnega
prometnika.
View all my reviews