Preišči ta spletni dnevnik

petek, 03. februar 2012

Prebral: P R A V I L N I K o ravnanju ob resnih nesrečah, nesrečah in incidentih


P R A V I L N I K  o ravnanju ob resnih nesrečah, nesrečah in incidentih
P R A V I L N I K o ravnanju ob resnih nesrečah, nesrečah in incidentih by MZP

My rating: 0 of 5 stars




119 Uradni list RS, št. 119/2007 z dne 24. 12. 2007

6002. Pravilnik o ravnanju ob resnih nesrečah, nesrečah in incidentih, Stran 17260.
Na podlagi tretjega odstavka 35. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 61/07) izdaja minister za promet
P R A V I L N I K
o ravnanju ob resnih nesrečah, nesrečah in incidentih
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
(1) Ta pravilnik vsebuje določbe o načinu obveščanja, ugotavljanju vzrokov in preiskavi resnih nesreč, nesreč in incidentov, ki jo opravita upravljavec in prevoznik ter zahteve za evidentiranje, statistično spremljanje in objavljanje podatkov o resnih nesrečah, nesrečah in incidentih.
(2) Določbe tega pravilnika veljajo za proge, za industrijske tire in proge drugih železnic na območju Republike Slovenije, če z drugim predpisom ni drugače določeno.
2. člen
(pomen izrazov)
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. »iztirjenje vlaka« pomeni, če se iztiri eno ali več železniških vozil v vlaku;
2. »motnje« so dogodki ali vrsta dogodkov v železniškem prometu, ki ne dosežejo nobenega merila za resno nesrečo, nesrečo ali incident;
3. »nalet vlaka« pomeni:
– nalet na premikalni sestav, posamična tirna vozila, ali cestna vozila na progi ali tiru, ne glede na to, ali se premikajo ali mirujejo;
– nalet na tirni zaključek ali drugo oviro na progi;
4. »operativni predpis« pomeni priročnik, navodilo, odredbo, obvestilo, brzojavko in fonogram, katere izda upravljavec in/ali prevoznik;
5. »oplaženje vlaka« je, če karkoli z boka oplazi vlak;
6. »potnik« je oseba, ki ima veljavno vozovnico ali jo namerava kupiti v vlaku, od trenutka, ko se nahaja na železniškem področju, ki je namenjeno potnikom z namenom potovanja z vlakom, do trenutka, dokler po opravljenem potovanju ne zapusti železniškega področja, namenjenega potnikom;
7. »resno poškodovana oseba« pomeni vsako poškodovano osebo, ki je zaradi posledic resne nesreče ali nesreče hospitalizirana za več kot 24 ur;
8. »samomor« pomeni dejanje osebe, ki si prostovoljno povzroči telesne poškodbe, katerih posledica je smrt;
9. »samopoškodba« pomeni dejanje osebe, ki si sama povzroči telesne poškodbe, katerih posledica so resne poškodbe, ne pa smrt;
10. »smrtno ponesrečena oseba« pomeni vsako osebo, ki izgubi življenje takoj, ali za posledicami resne nesreče ali nesreče umre v 30 dneh po njej;
11. »trčenje vlakov« pomeni, kadar vlak trči v čelo, bok ali na sklep drugega vlaka, bodisi da vozita oba ali le eden izmed njiju, ne glede na smer vožnje.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v pravilniku, imajo enak pomen, kot ga določajo zakoni, ki urejajo varnost železniškega prometa in na njihovi podlagi podzakonski predpisi.
3. člen
(resna nesreča)
Resna nesreča pomeni katerokoli trčenje ali iztirjenje vlakov, katerega posledice so smrt ene ali več oseb ali resne poškodbe petih ali več oseb ali velika škoda na voznih sredstvih, infrastrukturi ali v okolju, in vsaka druga podobna nesreča, ki ima očitni vpliv na ureditev varnosti na železnici ali na upravljanje varnosti.
4. člen
(nesreča)
(1) Nesreča pomeni nehoteni ali nenamerni nepričakovani dogodek ali posebni niz takih dogodkov, ki imajo škodljive posledice. Nesreče se razvrščajo v naslednje kategorije: trčenja, iztirjenja, nesreče na železniških prehodih, nesreče, ki jih povzročijo tirna vozila med gibanjem in v katerih so udeležene osebe, požari in druge, zaradi katere nastane vsaj ena od posledic:
– resna poškodba ene do 4 oseb;
– materialna škoda od 5.000 do 2.0000.000 EUR;
– prekinitev železniškega prometa več kot 2 uri.
(2) Nesreča je tudi vsak drugi dogodek, ki ima očiten vpliv na zagotovitev varnosti v železniškem prometu ali na upravljanje varnosti (npr.: trčenje vlakov, nalet, oplaženje in iztirjenje vlaka), čeprav ni nastala nobena od posledic, navedenih v prejšnjem odstavku.
5. člen
(izključitev iz resnih nesreč in nesreč)
(1) Če je smrt posledica naravnih vzrokov, samomora, nahajanja potnikov zunaj območij, ki so običajno namenjena potnikom in osebju, delovanja tretje osebe ali če so poškodbe, posledica samopoškodbe, se takšen dogodek, ne glede na določbe tretjega člena tega pravilnika, ne šteje za resno nesrečo.
(2) Če so poškodbe posledica naravnih vzrokov, samopoškodbe ali če poškodbe povzročijo tretje osebe, ali so poškodovani potniki, ki se nahajajo zunaj območij, ki so običajno namenjena potnikom in osebju, se takšen dogodek, ne glede na določbe četrtega člena tega pravilnika, ne šteje za nesrečo.
6. člen
(incident)
(1) Incident pomeni kateri koli dogodek, razen resne nesreče ali nesreče, ki je povezan s prometom vlakov in ki bi lahko vplival na varnost prometa.
(2) Za incident se šteje tudi, če se enaka motnja ponovi petkrat na isti napravi ali delu naprave v času 30 dni. V takih primerih mora upravljavec ali prevoznik opraviti izredni tehnični pregled, ugotoviti vzrok motnje in ga odpraviti.
(3) Za incidente se šteje tudi naslednje ogrožanje ali oviranje železniškega prometa:
1. prevoz vlaka skozi postajo ali postajališče, kjer ima po voznem redu ali nalogu postanek;
2. prevoz vlaka ali progovnega vozila mimo signala, ki prepoveduje nadaljnjo vožnjo, razen v primerih, ko se taka vožnja opravi po nalogu pristojne osebe, ki vodi promet;
3. iztirjenje pri premiku;
4. nalet in oplaženje pri premiku, kadar naleti ali oplazi eno ali več vozil pri premiku, razen na vlak;
5. trčenja, oplaženja, naleti in iztirjenja progovnih vozil;
6. prevoz železniških vozil preko nivojskega prehoda, ko se promet zavaruje z napravami za zavarovanje prometa, če promet na nivojskem prehodu ni zavarovan s temi napravami ali fizično;
7. strganje vlaka;
8. okvara zračne zavore pri vlaku med vožnjo;
9. prekoračitev predpisane hitrosti.
II. NAČIN OBVEŠČANJA
7. člen
(obveščanje o izrednih dogodkih)
(1) O resni nesreči, nesreči ali incidentu (v nadaljnjem besedilu: izredni dogodki) mora oseba, ki je bila v izrednem dogodku udeležena, ki ga je opazila ali je zanj izvedela neposredno po dogodku nemudoma in na najhitrejši način obvestiti progovnega prometnika ali prometnika. Če so v izrednem dogodku poškodovane tudi osebe, se mora začeti reševanje poškodovancev in takoj obvestiti regijski center za obveščanje. Če ni možnosti neposrednega klica na regijski center za obveščanje, se o tem posebej opozori progovnega prometnika ali prometnika.
(2) Upravljavec in prevoznik morata takoj in ob vsakem času obvestiti Prometni inšpektorat Republike Slovenije o nesrečah in resnih nesrečah, v katerih so bile poškodovane osebe ali je nastala velika škoda ter o resnih nesrečah in nesrečah iz 3. in 4. člena tega pravilnika, ki imajo znake kaznivega dejanja.
(3) Upravljavec in prevoznik morata nemudoma obvestiti preiskovalni organ o resnih nesrečah, nesrečah in incidentih v železniškem prometu.
(4) Postopek natančnejšega obveščanja vseh udeleženih v primeru izrednega dogodka predpiše upravljavec in prevoznik v procesu zagotavljanja sistema varnega upravljanja, glede na tehnološki proces dela in organiziranost prevoznika in/ali upravljavca.
8. člen
(pisna prijava izrednega dogodka)
(1) Pooblaščena oseba upravljavca mora o vsaki resni nesreči in nesreči, v kateri je bilo udeleženo tudi osebje in/ali sredstva upravljavca, nemudoma izpolniti in poslati regijskemu centru za obveščanje obrazec »Posredovanje informacij v primeru železniške nesreče«, ki je kot Priloga sestavni del tega pravilnika. Za resno nesrečo in nesrečo, v kateri je bilo udeleženo samo osebje in/ali sredstva prevoznika, pošlje regijskemu centru za obveščanje obrazec »Posredovanje informacij v primeru železniške nesreče« pooblaščena oseba prevoznika.
(2) Pooblaščena oseba upravljavca in prevoznika mora za vsak izredni dogodek, v katerem je bilo udeleženo njegovo osebje in/ali sredstva, sestaviti pisno prijavo izrednega dogodka na obrazcu, ki mora vsebovati vsaj:
– datum in čas nastanka;
– kraj nastanka;
– vrsto in številko vlaka;
– podatke o prevozniku;
– kdo je upravljavec na območju izrednega dogodka;
– opis izrednega dogodka;
– podatke o vremenu;
– posledice pri ljudeh in materialnih sredstvih (umrli, poškodovani, podatki o nevoznosti tira, poškodbe stabilnih naprav električne vleke, voznih in drugih sredstev, poškodbe tovora in onesnaženje okolja).
(3) Pisno prijavo o izrednem dogodku se nemudoma, najpozneje pa v dveh delovnih dneh posreduje:
– stalnemu preiskovalnemu organu;
– Prometnemu inšpektoratu Republike Slovenije;
– udeleženemu prevozniku;
– pristojnemu upravljavcu;
– pristojni policijski postaji in
– Inšpektoratu RS za delo, če so se smrtno ponesrečili ali telesno poškodovali železniški delavci pri opravljanju službe, pri kolektivnih nesrečah in nevarnih pojavih, ki bi lahko ogrozili življenja delavcev pri delu in drugih ljudi.
(4) Način dostave prijave, obliko pisne prijave iz drugega odstavka tega člena in naslovnike prejšnjega odstavka tega člena, ki jim je treba dostaviti prijavo, za potrebe upravljavca in prevoznika natančno predpišeta upravljavec in prevoznik v procesu zagotavljanja sistema varnega upravljanja, glede na tehnološki proces dela in organiziranost prevoznika in upravljavca.
III. PREISKAVA IZREDNIH DOGODKOV, KI JO OPRAVI UPRAVLJAVEC IN/ALI PREVOZNIK
9. člen
(preiskava izrednih dogodkov)
(1) Poleg preiskovalnega organa mora preiskavo vseh izrednih dogodkov opraviti tudi upravljavec in/ali prevoznik, zaradi izboljšanja varnosti v železniškem prometu in preprečevanja izrednih dogodkov.
(2) Če je v izrednem dogodku, udeleženo osebje in/ali sredstva upravljavca in prevoznika, preiskavo izrednega dogodka opravlja preiskovalna komisija.
(3) Če je v izrednem dogodku udeleženo osebje in/ali sredstva samo upravljavca, preiskavo izrednega dogodka opravlja upravljavec sam.
(4) Če je v izrednem dogodku udeleženo osebje in/ali sredstva samo prevoznika, preiskavo izrednega dogodka opravlja prevoznik sam.
(5) V preiskavi izrednih dogodkov lahko sodelujejo tudi osebe, ki so neodvisne od upravljavca in prevoznika.
(6) Vsak izredni dogodek v železniškem prometu morata upravljavec in/ali prevoznik skrbno in temeljito raziskati, da se ugotovijo vsi vzroki in okoliščine, v katerih se je zgodil. Upravljavec in prevoznik morata odpraviti vzroke, zaradi katerih je izredni dogodek nastal.
(7) Način vodenja preiskave, ki jo mora opraviti upravljavec in/ali prevoznik, natančno predpišeta upravljavec in prevoznik v procesu zagotavljanja sistema varnega upravljanja, glede na tehnološki proces dela in organiziranost prevoznika in upravljavca.
10. člen
(preiskovalna komisija za izredne dogodke)
(1) Preiskovalna komisija za izredne dogodke, v katerih je udeleženo osebje in/ali sredstva upravljavca in prevoznika imenuje upravljavec.
(2) Preiskovalna komisija mora biti sestavljena tako, da je skupno število članov neparno, najmanj pa jo sestavljajo predsednik in dva člana. Predsednika, njegove namestnike in člane iz vrst upravljavca določi upravljavec, člane iz vrst prevoznika pa določi prevoznik.
(3) Za člane preiskovalne komisije so lahko imenovani:
– vodje organizacijskih enot;
– delavce, pooblaščene za prevoz nevarnega blaga pri prevozniku;
– delavce, pooblaščene za varstvo pri delu in požarno varnost;
– strokovnjake za vodenje prometa, za železniška vozila, za spodnji in zgornji ustroj, za signalno-varnostne naprave, za telekomunikacijske naprave in za elektroenergetske naprave in
– delavce, pooblaščene za notranji nadzor.
(4) Kadar je potrebno pri delu komisije tudi sodelovanje drugih železniških strokovnjakov ali strokovnjakov drugih panog gospodarskih dejavnosti ali ustanov (zdravniki, psihologi, sociologi, inštituti itd.), jih upravljavec imenuje kot člane komisije ali pa kot sodelavce, ki pomagajo z nasveti, mnenji, pojasnili itd.
(5) Kadar se opravlja ogled in preiskava izrednega dogodka na industrijskem tiru, ki ga oskrbujejo delavci prevoznika, mora biti član komisije tudi predstavnik upravljavca industrijskega tira.
(6) V mejnem prometu na delu proge, ki povezuje dve mejni postaji, opravljajo ogled in preiskavo izrednega dogodka delavci upravljavca, na območju katere se je izredni dogodek zgodil. Če ni mogoče ugotoviti, v kateri državi se je izredni dogodek zgodil, se sosednja upravljavca dogovorita, kateri izmed njiju bo opravil preiskavo, ali pa jo opravita skupaj.
(7) Sestavo komisije za raziskavo izrednih dogodkov, sodelovanje drugih železniških strokovnjakov v komisiji, pristojnosti komisije ter upravičenost rekonstrukcije natančno predpišeta upravljavec in prevoznik v procesu zagotavljanja sistema varnega upravljanja.
11. člen
(pristojnosti preiskovalne komisije)
Preiskovalna komisija lahko zahteva informacije od vseh, za katere domneva, da lahko zagotovijo podatke, ki so pomembne za preiskavo, ter lahko zadrži in prouči predmete, dokumente, zapise iz elektronskih medijev, ki so po mnenju preiskovalne komisije pomembni za preiskavo, pri čemer ima naslednje pravice do:
– takojšnjega prostega pristopa na kraj izrednega dogodka in do vozil, njihovih delov, tovora, razbitin, vstopa na zemljišče in v objekte;
– takojšnje odreditve zadržanja dokazov in nadzora nad odstranjevanjem ostankov ali delov vozil za potrebe preiskave;
– takojšnjega odvzema zapisovalnega medija registrirnih naprav na vozilih in drugih napravah za potrebe analiz preiskave;
– opraviti razgovor s pričami in udeleženci;
– dobiti na razpolago katero koli informacijo ali zapis, ki ga imajo lastnik, upravljavec in prevoznik ali proizvajalec sredstev, ki so bila udeležena v izrednem dogodku.
12. člen
(poročilo o preiskavi izrednih dogodkov)
(1) Najpozneje v času štiri mesece od nastanka izrednega dogodka mora preiskovalna komisija predložiti poročilo o preiskavi skladno z določbami priloge V Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitve uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 164 z dne 30. 4. 2004, str. 44) vključno s preiskovalnim gradivom vsem naslovnikom, katerim je bila dostavljena pisna prijava izrednega dogodka.
(2) Natančnejše določbe glede oblike in načina izpolnjevanja poročila o preiskavi izrednega dogodka, način dostave poročila ter dostave poročila za potrebe upravljavca in prevoznika, predpiše upravljavec in prevoznik v procesu zagotavljanja pogojev sistema varnega upravljanja.
13. člen
(evidence in poročanje)
(1) Upravljavec in prevoznik morata voditi evidence o izrednih dogodkih ter o drugih pojavih, pomembnih za varnost železniškega prometa.
(2) Upravljavec in prevoznik morata varnostnemu organu do 30. junija tekočega leta predložiti letno varnostno poročilo za preteklo koledarsko leto. Varnostno poročilo mora vsebovati:
– podatke o tem, kako se izpolnjujejo skupni varnostni cilji upravljavca in prevoznika in o rezultatih varnostnih načrtov;
– opis razvoja nacionalnih varnostnih kazalnikov in podatke o skupnih varnostnih kazalnikih v obliki, kot jo zahteva varnostni organ;
– rezultate notranje varnostne revizije;
– ugotovitve o pomanjkljivostih in napakah pri izvajanju železniškega prometa in upravljanju železniške infrastrukture, ki bi lahko bile pomembne za varnostni organ.
(3) Način evidentiranja, statističnega spremljanja in poročanja o rezultatih preiskav, sodelovanje upravljavca in prevoznika z organi, ki izvajajo sodno preiskavo, in stalnim preiskovalnim organom ter dostave varnostnega poročila preiskovalnemu organu natančno predpiše upravljavec in prevoznik v procesu zagotavljanja pogojev sistema varnega upravljanja.
14. člen
(varnostna priporočila)
(1) Preiskovalna komisija lahko izda varnostno priporočilo, katerega upravljavec in/ali prevoznik mora upoštevati v procesu zagotavljanja skupnih varnostnih ciljev.
(2) Varnostno priporočilo v nobenem primeru ne sproži domneve o krivdi ali odgovornosti za resno nesrečo, nesrečo ali incident.
(3) Preiskovalna komisija, ki izda varnostno poročilo upravljavcu in/ali prevozniku, o tem obvesti tudi varnostni organ.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
15. člen
(operativni predpisi upravljavca in prevoznika ter seznanitev z njimi)
(1) Najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega pravilnika izdata upravljavec in prevoznik operativne predpise na podlagi četrtega odstavka 7. člena, četrtega odstavka 8. člena, sedmega odstavka 9. člena, sedmega odstavka 10. člena, drugega odstavka 12. člena in četrtega odstavka13. člena tega pravilnika.
(2) Pred začetkom uporabe operativnih predpisov mora upravljavec in prevoznik dokazno seznaniti vse osebje, na katero se nanašajo določbe operativnih predpisov, z vsebino teh določb.
16. člen
(seznanitev s pravilnikom)
Pred začetkom uporabe pravilnika morata upravljavec in prevoznik seznaniti vse osebje, na katero se nanašajo določbe pravilnika, z vsebino teh določb.
17. člen
(prenehanje uporabe predpisov)
Z dnem začetka uporabe tega pravilnika se prenehata uporabljati Pravilnik o ravnanju ob izrednih dogodkih (Uradni list RS, št. 108/02, 123/03, 142/04, 115/05 in 138/06) in Navodilo za ravnanje ob izrednih dogodkih (Službeni glasnik ZJŽ, št. 3/85 – prečiščeno besedilo, 1/89 in 15/89).
18. člen
(začetek veljavnosti pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati se pa začne 1. januarja 2009.

Št. 375-5/2007-94-0006102
Ljubljana, dne 14. decembra 2007
EVA 2006-2411-0020
mag. Radovan Žerjav l.r.
Minister
za promet



________________________________


1          Kaj vsebuje pravilnik o ravnanju ob resnih nesrečah, nesrečah in incidentih?
·         Pravilnik vsebuje določbe o načinu obveščanja, ugotavljanju vzrokov in preiskavi resnih nesreč, nesreč in incidentov, ki jo opravita upravljavec in prevoznik ter zahteve za evidentiranje, statistično spremljanje in objavljanje podatkov o resnih nesrečah, nesrečah in incidentih.
·         Določbe pravilnika veljajo za proge, za industrijske tire in proge drugih železnic na območju Republike Slovenije, če z drugim predpisom ni drugače določeno.

2. Kaj je to iztirjenje ?
·         iztirjenje vlaka« pomeni, če se iztiri eno ali več železniških vozil v vlaku;

3. Kaj so to motnje?
·         motnje« so dogodki ali vrsta dogodkov v železniškem prometu, ki ne dosežejo nobenega merila za resno nesrečo, nesrečo ali incident;

4. Kaj pomeni nalet vlaka?
·         Nalet vlaka« pomeni:
·         nalet na premikalni sestav, posamična tirna vozila, ali cestna vozila na progi ali tiru, ne glede na to, ali se premikajo ali mirujejo;
·         nalet na tirni zaključek ali drugo oviro na progi.

5. Kaj je to oplaženje vlaka?
·         Oplaženje vlaka« je, če karkoli z boka oplazi vlak.

6. Kdaj je smrtno ponesrečena oseba?
·         Smrtno ponesrečena oseba« pomeni vsako osebo, ki izgubi življenje takoj, ali za posledicami resne nesreče ali nesreče umre v 30 dneh po njej.

7. Kaj je trčenje vlakov?
·         Trčenje vlakov, pomeni, kadar vlak trči v čelo, bok ali na sklep drugega vlaka, bodisi da vozita oba ali le eden izmed njiju, ne glede na smer vožnje

8. Kaj je to resna nesreča?
·         Resna nesreča pomeni katerokoli trčenje ali iztirjenje vlakov, katerega posledice:
·         so smrt ene ali več oseb
·         ali resne poškodbe petih ali več oseb ali
·         velika škoda na voznih sredstvih, infrastrukturi ali v okolju, in vsaka druga podobna nesreča, ki ima očitni vpliv na ureditev varnosti na železnici ali na upravljanje varnosti.

9. Kaj je to nesreča?
·         Nesreča pomeni nehoteni ali nenamerni nepričakovani dogodek ali posebni niz takih dogodkov, ki imajo škodljive posledice. Nesreče se razvrščajo v naslednje kategorije: trčenja, iztirjenja, nesreče na železniških prehodih, nesreče, ki jih povzročijo tirna vozila med gibanjem in v katerih so udeležene osebe, požari in druge, zaradi katere nastane vsaj ena od posledic:
·         resna poškodba ene do 4 oseb;
·         materialna škoda od 5.000 do 2.0000.000 EUR;
·         prekinitev železniškega prometa več kot 2 uri.
·         Nesreča je tudi vsak drugi dogodek, ki ima očiten vpliv na zagotovitev varnosti v železniškem prometu ali na upravljanje varnosti (npr.: trčenje vlakov, nalet, oplaženje in iztirjenje vlaka), čeprav ni nastala nobena od posledic

10. Kaj je to incident ?
·         Incident pomeni kateri koli dogodek, razen resne nesreče ali nesreče, ki je povezan s prometom vlakov in ki bi lahko vplival na varnost prometa.
·         Za incident se šteje tudi, če se enaka motnja ponovi petkrat na isti napravi ali delu naprave v času 30 dni. V takih primerih mora upravljavec ali prevoznik opraviti izredni tehnični pregled, ugotoviti vzrok motnje in ga odpraviti.

11. Kaj se šteje za incident?
·         prevoz vlaka skozi postajo ali postajališče, kjer ima po voznem redu ali nalogu postanek;
·         prevoz vlaka ali progovnega vozila mimo signala, ki
·         prepoveduje nadaljnjo vožnjo, razen v primerih, ko se taka vožnja opravi po nalogu pristojne osebe, ki vodi promet;
·         iztirjenje pri premiku;
·         nalet in oplaženje pri premiku, kadar naleti ali oplazi eno ali več vozil pri premiku, razen na vlak;
·         trčenja, oplaženja, naleti in iztirjenja progovnih vozil;
·         prevoz železniških vozil preko nivojskega prehoda, ko se promet zavaruje z napravami za zavarovanje prometa, če promet na nivojskem prehodu ni zavarovan s temi napravami ali fizično;
·         strganje vlaka;
·         okvara zračne zavore pri vlaku med vožnjo;
·         prekoračitev predpisane hitrosti.

12. Koga je potrebno obvestiti o izrednem dogodku?
·         O resni nesreči, nesreči ali incidentu (v nadaljnjem besedilu: izredni dogodki) mora oseba, ki je bila v izrednem dogodku udeležena, ki ga je opazila ali je zanj izvedela neposredno po dogodku nemudoma in na najhitrejši način obvestiti progovnega prometnika ali prometnika. Če so v izrednem dogodku poškodovane tudi osebe, se mora začeti reševanje poškodovancev in takoj obvestiti regijski center za obveščanje. Če ni možnosti neposrednega klica na regijski center za obveščanje, se o tem posebej opozori progovnega prometnika ali prometnika.

13. Kaj če so v izrednem dogodku poškodovane tudi osebe?
·         Če so v ID poškodovane tudi osebe, mora  oseba, ki prva sporoča o nastalem ID-ku, obvestiti tudi regijski center za obveščanje. Če to ne more storiti, mora o tem posebej opozoriti prometnika oz. progovnega prometnika.

View all my reviews