prebral: Macht ALS Gefahr Beim Helfer
Macht ALS Gefahr Beim Helfer by Adolf Guggenbuehl-Craig
My rating: 5 of 5 stars
Pomoč ali premoč
str. 59- kot primer si oglejmo nekatere fantazije staršev. Starši se pogosto zavestno ali polzavestno predajajo domišljiji o prihodnosti svojih otrok. Taka budna sanjarjenja so sicer nemalokrat v fantazijo prevedene želje staršev, ki imajo veliko skupnega z njihovimi, toda le malo z otrokovimi zmožnostmi. Zelo pogosto pa take fantazije vendarle izvirajo iz pravilnega pogleda na otroka in pomenijo ustvarjalno videnje njegovih latentnih potencialov.
Str. 60- takšno ustvarjalno fantaziranje, ovijanje partnerja v domišljije, je v vsakem medčloveškem odnosu izredno pomembno. Na partnerja učinkujejo spodbudno; še celo, če je močno pomešano s sebičnimi
str. 62- ... Večina zainteresiranih opazovalcev medčloveških odnosov, najsi bodo psihoterapevt ali ne, ugotavlja vedno znova, da se med ljudmi dogaja in izmenjuje veliko več, kot povedo besede ali dejanja. Kako ta povezava med dvema psihama natančno poteka, pa pravzaprav ne vemo (VEM JAZ)
str. 100- zato se moramo vprašati, ali ni potemtakem moč zdravnika, moč medicine, bolj povezana s psihološko močjo kot z močjo, ki temelji na znanstvenih spoznanjih? (odlično vprašanje!)
str. 100/101- zato se bomo tega vprašanja lotili s psihološkega vidika. Zdravi ljudje lahko živijo neodvisno, ugledno in spoštovano. Telesno zdravje človeku omogoča, da opravlja svoje delo svobodno in samostojno, v kolikor to dopuščajo zunanje okoliščine TODA Z BOLEZNIJO SE VSE SPREMENI. Zdrav človek postane pacient, odrasli se spremeni v otroka. Nekdaj dostojanstven in zdrav individuum je zdaj nebogljen zaradi strahu, trpi zaradi bolečin in grozi mu smrt. Dogaja se nekašna čudna regresija. Pacient ni več gospodar svojega telesa, temveč njegova žrtev. Videti je, da se z boleznijo telesa spreminja tudi psiha.... Močan možakar, varuh doma in hišni gospodar, postane pravi otrok in z jokavim glasom prosi za sok. Zdravniki in bolniške sestre ugotavljajo enako regresijo v bolnisnicah: ti postanejo otročji, slepo zaupajo v zdravnika, nato pa znajo biti spet neposlušni kot šolarji.... V taki situaciji postane zdravnik veliki rešitelj. Je tir vsega upanja. Bolni se ga bojijo, ga spoštujejo, sovražijo in občudujejo. Samo on jim lahko pomaga. Njegov nasvet je zlata vreden, včasih ga gledajo kot božjega odrešenika. Zdravnik zdravi, lajša bolečine in naredi smrt znosnejšo. Bolni je brez njega izgubljen.
Str. 103- v vsakem medčloveškem odnosu stoji en posameznik naproti drugemu. Vsak izmed njiju vidi v drugem subjekt. Toda v odnosu, v katerem je dominantni dejavnik MOČ, poskuša en subjekt narediti iz drugega objekta, ta pa se je pripravljen podrediti. To pomeni, da lahko subjekt manipulira z objektom v svojo korist. Tak položaj poveča močnejšemu osebku občutek lastne pomembnosti in razbremeni objekt odgovornosti. To je ena vrsta moči. Druga oblika je "samooboževanje". Samo bog ali bogovi imajo pravico obvladati ljudi. Človek, ki ima močan "kompleks boga", poskuša dominirati nad drugimi ljudmi kakor bog. Taka vrsta moči je numinozna in izredno nevarna tako za podrejenega kakor za vladajočega. . . . To moč, ki jo Jakob Burckhard opisuje kot ZLO SAMO PO SEBI!
Str. 109- zdravnik sicer lahko zašije rano, toda nekaj v bolnikovem telesu in njegovi psihi mora sodelovati in pomagati, da bo bolezen premagana in se bo rana zacelila.
Str. 140- vsi mladi se zla, destruktivnega, morajo dotakniti; vendar je veliko načinov, kako to storiti. Direktno izživetje zla je samo en način. Drug je fantaziranje ali pa identifikacija s fantazijami drugih.
Str. 142- mladostniki racionalizirajo svojo samodestruktivnost nekako takole: "Svet to hoče, in bo tudi dobil...!" (Naš slogan je bil: "če nam država ali svet ne da, si bomo pa sami vzeli!")
View all my reviews