Review: O robotih in ljudeh
O robotih in ljudeh by Laurence DevillersMy rating: 0 of 5 stars
View all my reviews
Vsaka znanstvena, filozofska, moralna, politična ali
tehnološka revolucija gre nujno skozi tri stopnje, je zapisal Idriss
Aberkane:14 najprej jo smešijo, potem velja za nevarno, nazadnje pa se zdi
samoumevna
In končno: pa kaj, če stroj le simulira, pa kaj potem, če ne
razume prav veliko – posluša pa vendarle
Eden znanstvenih izzivov jutrišnjega dne je, kot že rečeno,
ugotoviti, kakšna moralna načela naj bi vodila te stroje in kdo bo odločal o
pravilih, ki naj vodijo naše osebne robote. Kdo in kako bo to nadzoroval? Kaj
bodo z našimi osebnimi podatki? Kakšna bodo mednarodna merila in standardi?
»Razlika med človekom in robotom najbrž ni tako pomembna kot
razlika med inteligenco in neinteligenco.« Isaac Asimov, Jeklene votline
Človeški organizem je samogradni stroj, umetne stroje pa
izdeluje človek. To je ena bistvenih razlik med človekom in umetnim strojem
Leta 1986 je objavil teorijo o »družbi uma« (Society of
Mind), po kateri naj bi bil um skupek specializiranih samostojnih agentov brez
inteligence, ki so hierarhično organizirani in povezani med seboj – zdaj
sodelujejo, zdaj si nasprotujejo. Misel in čustva naj bi izhajali iz te
medsebojne povezanosti. Je torej naš občutek, da imamo enoten um, le iluzija?
V filozofskem razmišljanju o vlogi strojev je pomemben tudi
delež želje (oziroma željnosti). Ta je bistvenega pomena v Spinozovi
antropologiji,79 ki pravi: »Željnost je človekovo bistvo sámo, kolikor se
misli, da je iz sleherne dane afekcije določeno za to, da nekaj dela
Edgar Morin je v svojem eseju Penser global (2015) zapisal:
»Nove transčloveške zmožnosti bodo nečloveške, če ne bodo pod nadzorom človeštva,
ki bo črpalo iz najboljšega, kar premore samo
Pomembno je torej premisliti, kaj se nam obeta, danes in v
prihodnosti. Kot je ponavljal Asimov: ne ustvarjamo kakršnegakoli stroja –
ustvarjamo stroj, ki pri nekaterih nalogah posnema človeka
Potencial robotike je razširiti naše zmožnosti, da bi
ustrezale našim ciljem
Nekaj uvodnih raziskav kaže, denimo, da je dostop do spleta
v neposrednem sorazmerju z opaznim upadom spolnega nasilja
Človek je po naravi tak, da prej vidi nevarnosti, ki bi jih
nova tehnologija utegnila povzročiti, kot pa tiste, ki bi jih pomagala
odpraviti
Kaj so lepota, dobrota, umetnost ali ljubezen, bog? Neprestano
iščemo nekje na robu neznanega in skušamo razumeti, kar ni mogoče razumeti. In
zaradi tega smo ljudje.« Isaac Asimov,
Jeklene votline
___________________________________
<?xml version='1.0' encoding='UTF-8' standalone='yes' ?><annotationSet xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/" xmlns:xhtml="http://www.w3.org/1999/xhtml" xmlns="http://ns.adobe.com/digitaleditions/annotations"><publication><dc:creator>Laurence Devillers</dc:creator><dc:identifier>urn:uuid:351BC5D8-03FA-4C65-BE84-336A5C457E63</dc:identifier><dc:title>O robotih in ljudeh</dc:title></publication><annotation xmlns=""><dc:identifier>urn:uuid:a749a380-0824-4ccb-9996-01e86abe5a7b</dc:identifier><dc:date>2022-05-03T01:08:31.501+0200</dc:date><dc:creator /><dc:title /><target><fragment start="OEBPS/O_robotih_in_ljudeh-5.xhtml#point(/1/4/2/3:4)" end="OEBPS/O_robotih_in_ljudeh-5.xhtml#point(/1/4/2/4/3:75)"><text>Vsaka znanstvena, filozofska, moralna, politična ali tehnološka revolucija gre nujno skozi tri stopnje, je zapisal Idriss Aberkane:14 najprej jo smešijo, potem velja za nevarno, nazadnje pa se zdi samoumevna</text></fragment></target><content><dc:date>2022-05-03T01:08:31.501+0200</dc:date><text /></content></annotation><annotation xmlns=""><dc:identifier>urn:uuid:910401cd-9bcf-4a60-ab48-079a081ded99</dc:identifier><dc:date>2022-05-03T01:23:54.942+0200</dc:date><dc:creator /><dc:title /><target><fragment start="OEBPS/O_robotih_in_ljudeh-5.xhtml#point(/1/4/2/42/1/1:172)" end="OEBPS/O_robotih_in_ljudeh-5.xhtml#point(/1/4/2/42/1/1:280)"><text>In končno: pa kaj, če stroj le simulira, pa kaj potem, če ne razume prav veliko – posluša pa vendarle</text></fragment></target><content><dc:date>2022-05-03T01:23:54.942+0200</dc:date><text /></content></annotation><annotation xmlns=""><dc:identifier>urn:uuid:fe0cfe3e-0fb5-4f8b-b2f2-ab316c6d4950</dc:identifier><dc:date>2022-05-03T01:29:43.655+0200</dc:date><dc:creator /><dc:title /><target><fragment start="OEBPS/O_robotih_in_ljudeh-5.xhtml#point(/1/4/2/61:3)" end="OEBPS/O_robotih_in_ljudeh-5.xhtml#point(/1/4/2/63"><text> Eden znanstvenih izzivov jutrišnjega dne je, kot že rečeno, ugotoviti, kakšna moralna načela naj bi vodila te stroje in kdo bo odločal o pravilih, ki naj vodijo naše osebne robote. Kdo in kako bo to nadzoroval? Kaj bodo z našimi osebnimi podatki? Kakšna bodo mednarodna merila in standardi?</text></fragment></target><content><dc:date>2022-05-03T01:29:43.655+0200</dc:date><text /></content></annotation><annotation xmlns=""><dc:identifier>urn:uuid:0c02c169-1306-47f3-b9fa-6473df870af8</dc:identifier><dc:date>2022-05-11T12:52:51.517+0200</dc:date><dc:creator /><dc:title /><target><fragment start="OEBPS/O_robotih_in_ljudeh-12.xhtml#point(/1/4/2/5:4)" end="OEBPS/O_robotih_in_ljudeh-12.xhtml#point(/1/4/2/12/3/1/1/1"><text>»Razlika med človekom in robotomnajbrž ni tako pomembna kot razlikamed inteligenco in neinteligenco.«Isaac Asimov, Jeklene votline</text></fragment></target><content><dc:date>2022-05-11T12:52:51.517+0200</dc:date><text /></content></annotation><annotation xmlns=""><dc:identifier>urn:uuid:b3f9ff76-55c6-41f5-bc84-97f5da2638fe</dc:identifier><dc:date>2022-05-11T12:54:12.095+0200</dc:date><dc:creator /><dc:title /><target><fragment start="OEBPS/O_robotih_in_ljudeh-12.xhtml#point(/1/4/2/20/1/1:201)" end="OEBPS/O_robotih_in_ljudeh-12.xhtml#point(/1/4/2/20/1/1:337)"><text>Človeški organizem je samogradni stroj, umetne stroje pa izdeluje človek. To je ena bistvenih razlik med človekom in umetnim strojem</text></fragment></target><content><dc:date>2022-05-11T12:54:12.095+0200</dc:date><text /></content></annotation><annotation xmlns=""><dc:identifier>urn:uuid:669af26b-d1b0-4dfb-a98e-cfcac3021936</dc:identifier><dc:date>2022-05-11T12:55:40.326+0200</dc:date><dc:creator /><dc:title /><target><fragment start="OEBPS/O_robotih_in_ljudeh-12.xhtml#point(/1/4/2/26/1/1:128)" end="OEBPS/O_robotih_in_ljudeh-12.xhtml#point(/1/4/2/26/3/1:303)"><text> Leta 1986 je objavil teorijo o »družbi uma« (Society of Mind), po kateri naj bi bil um skupek specializiranih samostojnih agentov brez inteligence, ki so hierarhično organizirani in povezani med seboj – zdaj sodelujejo, zdaj si nasprotujejo. Misel in čustva naj bi izhajali iz te medsebojne povezanosti. Je torej naš občutek, da imamo enoten um, le iluzija?</text></fragment></target><content><dc:date>2022-05-11T12:55:40.326+0200</dc:date><text /></content></annotation><annotation xmlns=""><dc:identifier>urn:uuid:d81f9737-3e7c-4118-a4c6-098c0cc4dcdc</dc:identifier><dc:date>2022-05-11T13:11:07.369+0200</dc:date><dc:creator /><dc:title /><target><fragment start="OEBPS/O_robotih_in_ljudeh-12.xhtml#point(/1/4/2/95:4)" end="OEBPS/O_robotih_in_ljudeh-12.xhtml#point(/1/4/2/96/3/1:131)"><text>V filozofskem razmišljanju o vlogi strojev je pomemben tudi delež želje (oziroma željnosti). Ta je bistvenega pomena v Spinozovi antropologiji,79 ki pravi: »Željnost je človekovo bistvo sámo, kolikor se misli, da je iz sleherne dane afekcije določeno za to, da nekaj dela</text></fragment></target><content><dc:date>2022-05-11T13:11:07.369+0200</dc:date><text /></content></annotation><annotation xmlns=""><dc:identifier>urn:uuid:703c86a0-a490-4b7f-a4c2-08ff7caa9b30</dc:identifier><dc:date>2022-05-11T17:25:33.765+0200</dc:date><dc:creator /><dc:title /><target><fragment start="OEBPS/O_robotih_in_ljudeh-12.xhtml#point(/1/4/2/177:4)" end="OEBPS/O_robotih_in_ljudeh-12.xhtml#point(/1/4/2/178/3/1:155)"><text>Edgar Morin je v svojem eseju Penser global (2015) zapisal: »Nove transčloveške zmožnosti bodo nečloveške, če ne bodo pod nadzorom človeštva, ki bo črpalo iz najboljšega, kar premore samo</text></fragment></target><content><dc:date>2022-05-11T17:25:33.765+0200</dc:date><text /></content></annotation><annotation xmlns=""><dc:identifier>urn:uuid:33a5fbe8-5e7e-4e7f-ade8-d9993651da0c</dc:identifier><dc:date>2022-05-20T22:52:22.768+0200</dc:date><dc:creator /><dc:title /><target><fragment start="OEBPS/O_robotih_in_ljudeh-15.xhtml#point(/1/4/2/167:4)" end="OEBPS/O_robotih_in_ljudeh-15.xhtml#point(/1/4/2/168/1/1:197)"><text>Pomembno je torej premisliti, kaj se nam obeta, danes in v prihodnosti. Kot je ponavljal Asimov: ne ustvarjamo kakršnegakoli stroja – ustvarjamo stroj, ki pri nekaterih nalogah posnema človeka</text></fragment></target><content><dc:date>2022-05-20T22:52:22.768+0200</dc:date><text /></content></annotation><annotation xmlns=""><dc:identifier>urn:uuid:f6b86869-7729-4472-9846-f4e508e37304</dc:identifier><dc:date>2022-05-20T22:53:41.144+0200</dc:date><dc:creator /><dc:title /><target><fragment start="OEBPS/O_robotih_in_ljudeh-17.xhtml#point(/1/4/2/15:4)" end="OEBPS/O_robotih_in_ljudeh-17.xhtml#point(/1/4/2/16/1/1:80)"><text>Potencial robotike je razširiti naše zmožnosti, da bi ustrezale našim ciljem</text></fragment></target><content><dc:date>2022-05-20T22:53:41.144+0200</dc:date><text /></content></annotation><annotation xmlns=""><dc:identifier>urn:uuid:2fa31ad6-1bf4-499c-a06b-06b13ea3826e</dc:identifier><dc:date>2022-05-22T16:00:18.336+0200</dc:date><dc:creator /><dc:title /><target><fragment start="OEBPS/O_robotih_in_ljudeh-17.xhtml#point(/1/4/2/40/1/1:193)" end="OEBPS/O_robotih_in_ljudeh-17.xhtml#point(/1/4/2/40/1/1:314)"><text>Nekaj uvodnih raziskav kaže, denimo, da je dostop do spleta v neposrednem sorazmerju z opaznim upadom spolnega nasilja</text></fragment></target><content><dc:date>2022-05-22T16:00:18.336+0200</dc:date><text /></content></annotation><annotation xmlns=""><dc:identifier>urn:uuid:c5728cf9-83e5-4a8e-b8aa-6ac8c9b8d1ce</dc:identifier><dc:date>2022-05-31T04:44:27.610+0200</dc:date><dc:creator /><dc:title /><target><fragment start="OEBPS/O_robotih_in_ljudeh-21.xhtml#point(/1/4/2/150/5/1:2)" end="OEBPS/O_robotih_in_ljudeh-21.xhtml#point(/1/4/2/150/5/1:144)"><text>Človek je po naravi tak, da prej vidi nevarnosti, ki bi jih nova tehnologija utegnila povzročiti, kot pa tiste, ki bi jih pomagala odpraviti</text></fragment></target><content><dc:date>2022-05-31T04:44:27.610+0200</dc:date><text /></content></annotation><annotation xmlns=""><dc:identifier>urn:uuid:4de13ae1-ac33-40b4-8269-6d7db62756bc</dc:identifier><dc:date>2022-06-04T02:45:19.722+0200</dc:date><dc:creator /><dc:title /><target><fragment start="OEBPS/O_robotih_in_ljudeh-25.xhtml#point(/1/4/2/6/1:2)" end="OEBPS/O_robotih_in_ljudeh-25.xhtml#point(/1/4/2/15"><text>Kaj so lepota, dobrota, umetnost ali ljubezen, bog?Neprestano iščemo nekje na robu neznanegain skušamo razumeti, kar ni mogoče razumeti.In zaradi tega smo ljudje.«Isaac Asimov, Jeklene votline</text></fragment></target><content><dc:date>2022-06-04T02:45:19.722+0200</dc:date><text /></content></annotation></annotationSet>