Review: Nikogaršnja

Nikogaršnja Nikogaršnja by Vanda Šega
My rating: 0 of 5 stars



View all my reviews




Vanda Šega v knjigi Nikogaršnja na strani 62, piše

 

"Draga Eli, noči so še posebno težke. Ponoči se misli bohotno razraščajo, ubirajo mogoče in nemogoče poti, se včasih jasnijo, in me že naslednji hip spet pustijo pred zidom, pred vprašaji".

 

Na strani 114 piše,

 

"Že dolgo se nisem tako korenito, boleče ozrla v preteklost. Zasukala sem globoko zaraščen strah, ki je skoraj 30 let počival v mojem umu. Nisem ga hotela priznati. Prepovedala sem si ga dotikati se in klicati v kakršni koli zdaj. Bala sem se. Bežala pred samim seboj".

 

V knjigi "Nikogaršnja" avtorica Vanda Šega nas popelje v globoko notranje razmišljanje glavne junakinje, Drage Eli. Na strani 62, Eli opisuje, kako so noči postale prav posebej težke, saj se njene misli razraščajo in ji povzročajo nemir. Včasih se zdi, da ji noči prinašajo jasnost, toda ta občutek hitro izgine, in znova se znajde pred vprašanji, ki ji ne dajo miru.

 

Ta opis nočnih razmišljanj lahko prepoznam kot del lastnega življenja. Noči so pogosto čas, ko se misli začnejo razraščati in se odprejo vrata skritim strahovom in skrbi. Razmišljam o preteklosti, o prihodnosti, o odločitvah in njihovih posledicah. Včasih lahko noči prinesejo jasnost, toda ta občutek pogosto izpuhti v trenutku, ko se zavem, kako kompleksno in negotovo je življenje.

 

Na strani 114, pa me avtorica popelje še globlje v svojo notranjo bitko. Opisuje, kako se je končno odločila soočiti s strahom, ki je globoko zakoreninjen v njenem umu že skoraj trideset let. Njeno priznanje, da se mu je izogibala in prepovedala dotikati se ga, me postavi pred vprašanje: Zakaj se bojim svojih lastnih strahov? Zakaj bežim pred samim seboj?

 

Strah je močan čustveni odziv, ki lahko vpliva na moje odločitve in vedenje. Premnogo krat se izogibam soočenju s svojimi strahovi, ker se bojim, da me bodo preplavili ali da ne bom sposoben obvladovati posledic. Ta izkušnja me spomni, da je soočanje s strahom ključna za osebno rast. Šele ko se odprem svojim strahovom, lahko začnem razumeti, od kod izhajajo, in se naučim, kako jih obvladovati.

 

Knjiga "Nikogaršnja" nas spodbuja, da razmislim o lastnih notranjih bitkah, strahovih in dvomih. Uči me, da je vsaka nočna temna misel lahko priložnost za razmislek in rast. Spodbudi me, da se ne izogibam svoji preteklosti in svojim strahovom, temveč jih sprejmem in se z njimi soočim, saj je to ključ do resničnega samo-razkritja.

Ko končno pogledam svojim strahovom in skrbem v oči, lahko najdem notranjo moč, ki mi pomaga premagovati ovire in rasti kot posameznik. Knjiga "Nikogaršnja" me spomni, da ni treba biti nikogaršnja, ampak da lahko postanem močan in samozavesten posameznik, ki raziskujejo lastno resnico ter se učim in rastem iz svojih izkušenj.

 

Vanda Šega me s svojim pisanjem vabi, da se poglabljam v lastne misli, čustva in izkušnje ter iščem odgovore na vprašanja, ki me morda že dolgo preganja. Knjiga "Nikogaršnja" me spomni, da je iskanje lastne resnice potovanje, ki zahteva odločnost, pogum in notranjo rast.

 

Tako kot Eli se tudi jaz lahko naučim, da se ne izogibam svojim strahovom in dvomom, temveč jih sprejmem kot del sebe ter jih uporabim kot priložnost za osebno rast. V tem procesu lahko najdem moč in modrost, ki me vodita do boljšega razumevanje sebe in sveta okoli mene.