Review: Nikogaršnja
My rating: 0 of 5 stars
View all my reviews
Vanda
Šega v knjigi Nikogaršnja na strani 62, piše
"Draga Eli, noči so še posebno težke. Ponoči se misli bohotno razraščajo, ubirajo mogoče in nemogoče poti, se včasih jasnijo, in me že naslednji hip spet pustijo pred zidom, pred vprašaji".
Na
strani 114 piše,
"Že dolgo se nisem tako korenito, boleče ozrla v preteklost. Zasukala sem globoko zaraščen strah, ki je skoraj 30 let počival v mojem umu. Nisem ga hotela priznati. Prepovedala sem si ga dotikati se in klicati v kakršni koli zdaj. Bala sem se. Bežala pred samim seboj".
V
knjigi "Nikogaršnja" avtorica Vanda Šega nas popelje v globoko
notranje razmišljanje glavne junakinje, Drage Eli. Na strani 62, Eli opisuje,
kako so noči postale prav posebej težke, saj se njene misli razraščajo in ji
povzročajo nemir. Včasih se zdi, da ji noči prinašajo jasnost, toda ta občutek
hitro izgine, in znova se znajde pred vprašanji, ki ji ne dajo miru.
Ta
opis nočnih razmišljanj lahko prepoznam kot del lastnega življenja. Noči so
pogosto čas, ko se misli začnejo razraščati in se odprejo vrata skritim
strahovom in skrbi. Razmišljam o preteklosti, o prihodnosti, o odločitvah in
njihovih posledicah. Včasih lahko noči prinesejo jasnost, toda ta občutek
pogosto izpuhti v trenutku, ko se zavem, kako kompleksno in negotovo je
življenje.
Na
strani 114, pa me avtorica popelje še globlje v svojo notranjo bitko. Opisuje,
kako se je končno odločila soočiti s strahom, ki je globoko zakoreninjen v
njenem umu že skoraj trideset let. Njeno priznanje, da se mu je izogibala in
prepovedala dotikati se ga, me postavi pred vprašanje: Zakaj se bojim svojih
lastnih strahov? Zakaj bežim pred samim seboj?
Strah
je močan čustveni odziv, ki lahko vpliva na moje odločitve in vedenje. Premnogo
krat se izogibam soočenju s svojimi strahovi, ker se bojim, da me bodo
preplavili ali da ne bom sposoben obvladovati posledic. Ta izkušnja me spomni,
da je soočanje s strahom ključna za osebno rast. Šele ko se odprem svojim
strahovom, lahko začnem razumeti, od kod izhajajo, in se naučim, kako jih
obvladovati.
Knjiga
"Nikogaršnja" nas spodbuja, da razmislim o lastnih notranjih bitkah,
strahovih in dvomih. Uči me, da je vsaka nočna temna misel lahko priložnost za
razmislek in rast. Spodbudi me, da se ne izogibam svoji preteklosti in svojim
strahovom, temveč jih sprejmem in se z njimi soočim, saj je to ključ do
resničnega samo-razkritja.
Ko
končno pogledam svojim strahovom in skrbem v oči, lahko najdem notranjo moč, ki
mi pomaga premagovati ovire in rasti kot posameznik. Knjiga
"Nikogaršnja" me spomni, da ni treba biti nikogaršnja, ampak da lahko
postanem močan in samozavesten posameznik, ki raziskujejo lastno resnico ter se
učim in rastem iz svojih izkušenj.
Vanda
Šega me s svojim pisanjem vabi, da se poglabljam v lastne misli, čustva in
izkušnje ter iščem odgovore na vprašanja, ki me morda že dolgo preganja. Knjiga
"Nikogaršnja" me spomni, da je iskanje lastne resnice potovanje, ki
zahteva odločnost, pogum in notranjo rast.
Tako
kot Eli se tudi jaz lahko naučim, da se ne izogibam svojim strahovom in dvomom,
temveč jih sprejmem kot del sebe ter jih uporabim kot priložnost za osebno
rast. V tem procesu lahko najdem moč in modrost, ki me vodita do boljšega
razumevanje sebe in sveta okoli mene.