Samoizraz in eksistencializem v dobi digitalnih selfijev: filozofija fotografije in identitete

 

Na youtubu posnetku, v katerem nas zabava komik Perica Jerković - Homo selfiens: zgodovina selfi butla (https://youtu.be/h6lWaP7-XkE?si=ScYuwSd13GXfm8Ox&t=3824) , pravi sledečo dih jemajočo misel:

A je to, a je to ta instantna obsodba, tisti ljudi, ki se slikajo? A je pomembno, kdo premika čopič, a pa kdo pritisne na gum? Kakšna je dejanska razlika med Rembrandtom in selfiejem? Kakšna je razlika med grškim kipom in selfiejem? Motiv je vedno isti. Človek. In tudi sporočilo je vedno isto. Obstajam. Pri vseh selfiejih, pri vseh upodobitvah obstajam. To je sporočilo. Na ta način, če se lahko prideš iz tega začetnega, zakaj se fotkamo, pa to, to, zakaj obstajamo. Največji umi v zgodovini človeštva niso znali odgovoriti na vprašanje, zakaj obstajamo. Jaz verjamem, da vi ne pričakujete, da Perica Jerkovič odgovoril na to vprašanje. Ampak gleda tega začetnega, zakaj to počnemo, zakaj se upodabljamo, glede tega pa vam lahko povem tudi, kaj si za res mislim.

SELFIE

Ne verjamem, da so selfie ravno poguba človeštva. Ukvarjanje z lastnim videzom je v naši naravi, pa naj gre za iskanje komplementov, partnerja ali preprosto za strah, da je plast lepote na naših licih pretanka, sprana. Jaz, je edini svet, ki ga za res poznam. Ranljiv kot novo rojeno dete. Lajkajte, potrjujte me. Dajte vi vsaj malo varnosti, vsaj malo občutka, da ne tonem v pozabo. Tehtamo svojo podobo, medtem, ko nas poganjajo, spomini. Slike mladosti, porumeneli dokumenti trenutkov ukradenih iz preteklosti. Tisto, kar je čas obdržal na svojem redko pletenem situ.

A ima Bog v telesu bodybuilderja odgovor na naše hrepenenje po večnem? Na zlobo, ki žene tatova s flašo v roki, ki sežiga ljudi. Pretkan um človeka pizde. V nas živi napredek, ki nas sili, da rastemo. Ljudi pradavnine, krvavi, v sebi nevedni in vedno na poti v novo vojno. Častimo generale in njih čas kasneje zanikamo. Pijani od nekega novega časa, ki je vedno enkrat star. Ujet v sliki in se ga vedno manj ljudi spomni. Mi smo nesmrtni, neskončni, dokler disk ne crkne, dokler črnilo ne zbledi in ne obstajamo več v ljudeh. Obraz očeta, tvojega dedka, kaj ti govori njegova podoba, če sploh še obstaja? Podoba pokojnega očeta, podoba ostarele mame, podoba pokojnega sina, minljivost, spoznanje, ki mu nismo kos.

 

1. Samoizraz in eksistencializem: Iz filozofskega vidika se lahko vprašamo, kako se selfiji in umetnost povezujejo s konceptom samoizraza in eksistencializma. Ali gre za način, kako posamezniki izražajo svojo svobodo in eksistencialno prisotnost v svetu?
2. Umetnost kot ogledalo: Filozofi, kot je Jean-Paul Sartre, so razmišljali o tem, kako umetnost odraža našo resničnost in nas sooča z našo svobodo in odgovornostjo. Ali lahko selfiji opravljajo podobno vlogo, ko se izražajo skozi fotografijo?
3. Postmodernizem in konstrukcija identitete: Postmodernistična filozofija je poudarila, da je identiteta fluidna in konstruirana. Kako se ta ideja odraža v selfijih, kjer lahko posamezniki izbirajo, kako se predstaviti svetu?
4. Hiperrealnost: Jean Baudrillard je razmišljal o pojmu hiperrealnosti, kjer je ločnica med realnostjo in njenim reprezentacijo zamegljena. Kako selfiji prispevajo k tej hiperrealnosti in kako vplivajo na naše razumevanje resničnosti?
5. Zaznavanje in reprezentacija: Filozofi, kot je Maurice Merleau-Ponty, so se ukvarjali s tem, kako zaznavamo svet in kako ga reprezentiramo. Kako se to nanaša na fotografijo, vključno s selfiji, kot načinom zaznavanja in reprezentacije?
6. Moralna vprašanja: Filozofija se ukvarja tudi z moralnimi vprašanji. Kako se lahko selfiji, zlasti tisti, ki se delijo na družabnih omrežjih, obravnavajo v smislu etičnih vprašanj, povezanih z zasebnostjo, samopromocijo in oblikovanjem identitete?

Filozofski pristop k tej temi mi omogoča, da razmišljam o tem, kako se selfiji in umetnost prepletajo z vprašanji identitete, svobode, resničnosti in družbenih vrednot. Te perspektive lahko služijo kot ploden okvir za nadaljnje raziskave in razmišljanje o tej kompleksni temi.

 

Viri:

1. Samoizraz in eksistencializem:
• Vir: Knjiga "The Philosophy of Selfies: When Existence Meets Self-Representation" avtorice Katrin Tiidenberg.
• Avtor: Katrin Tiidenberg je estonska raziskovalka, specializirana za študije digitalnih medijev, družabnih omrežij in samoizraza na spletu. V svoji knjigi obravnava povezavo med selfiji in eksistencializmom ter poudarja, kako selfiji omogočajo posameznikom, da se izrazijo in izpostavijo svojo eksistenco v digitalni dobi.
2. Umetnost kot ogledalo:
• Vir: Članek "Art as a Mirror of the Soul: A Philosophical Exploration" avtorja Richarda Shustermanja.
• Avtor: Richard Shusterman je filozof in estetik, specializiran za estetiko in teorijo umetnosti. V svojem članku razmišlja o tem, kako umetnost deluje kot ogledalo, ki odraža našo notranjo resničnost, in kako to konceptualiziramo v filozofiji.
3. Postmodernizem in konstrukcija identitete:
• Vir: Knjiga "Simulacra and Simulation" avtorja Jean Baudrillard.
• Avtor: Jean Baudrillard je eden od vodilnih postmodernističnih filozofov. V svoji knjigi "Simulacra and Simulation" razpravlja o pojmu simulacij in hiperrealnosti, kar je ključno za razumevanje, kako konstruiramo identiteto v sodobni družbi.
4. Hiperrealnost:
• Vir: Članek "The Age of the Hyperreal: Baudrillard's Philosophy" avtorja Douglasa Kellnerja.
• Avtor: Douglas Kellner je filozof in medijski teoretik. V svojem članku raziskuje Baudrillardovo konceptualizacijo hiperrealnosti in razlaga, kako to vpliva na naše razumevanje resničnosti in identitete.
5. Zaznavanje in reprezentacija:
• Vir: Knjiga "Phenomenology of Perception" avtorja Mauricea Merleau-Pontyja.
• Avtor: Maurice Merleau-Ponty je bil vpliven fenomenolog, ki je razmišljal o zaznavi in načinu, kako zaznavamo svet. Njegova knjiga "Phenomenology of Perception" se osredotoča na zaznavanje in reprezentacijo.
6. Moralna vprašanja:
• Vir: Članek "Ethical Issues in Online Self-Presentation: Towards a Conceptual Framework" avtorjev Mariarosaria Taddeo in Luciano Floridi.
• Avtorji: Mariarosaria Taddeo in Luciano Floridi sta filozofa in etična raziskovalca, ki v svojem članku razpravljata o etičnih vprašanjih, povezanih s samo-predstavitvijo na spletu, kar vključuje tudi selfije.