Preišči ta spletni dnevnik

ponedeljek, 04. avgust 2014

Review: Uvod v zgodovino socioloških teorij


Uvod v zgodovino socioloških teorij
Uvod v zgodovino socioloških teorij by Andolšek Stane

My rating: 4 of 5 stars





Str. 12- že Platon (427-347 pr. n. št.) ... opozarjal je tudi na obstoj družbene zavesti, čeprav jo je razumel le kot zbir individualnih. . . . Grški filozof Zenon (okoli 350-260 pr. n. št.) ... sveta ni delil na Režim barbare, ampak so zagovarjali idejo o univerzalnem človeštvu in bratstvu med vsemi ljudmi. Naravno pravo, ki se zavzema za enakost ljudi, pa so postavili za načelo moralnega vedenja.

Str. 16- Claude A. Helvetius (1715-1771), ki je zagovarjal stališče, da se človeška sreča in napredek lahko uresničita predvsem s splošnim prosvetljevanjem in z uveljavitvijo racionalnega šolskega sistema. Splošno izobraževanje naj bi po njegovem prispevalo tudi zmanjšanju družbene neenakosti.

Str. 17- mnogo razmišljujočhi piscev je tedaj /v letih md1500 do 1800/ prihajalo do spoznanj, da družbenih sprememb ne bo mogoče izpeljati, če bodo ostale zgolj na politični ravni.

Str. 22- zanimiv poizkus razlage družbenih procesov po analogiji z Newtonovo mehaniko je razlaga irskega filozofa duhovnika Georga Berkeleya (1685-1753). Obstoj družbe ima po njem osnovo v družbenem nagonu, torej v naravni težnji ljudi, da se zadržujejo, ki je podobna principu gravitacije v fizičnem svetu. Bolj kot so si ljudje podobni, bolj se privlačijo.

Str. 29- čeprav je poudaril razlike med bogatimi in revnimi., pa Saint-Simon rešitev družbenih problemov ni videl v razrednem boju, ampak nasprotno, v sodelovanju med razredi. V državi je videl organizacijo, ki jo uporablja le en del družbe z namenom PODREJANJA drugega dela. ...zavzemal se je za reformo in ne ukinitev države.

Str. 39- država po  Gumplowiczu (1838-1909) ni bila ustvarjena, da bi ščitila pravice državljanov in zagotovila blagostanje; NJENA EDINA VLOGA JE ZAGOTOVITI ZMAGOVITI SKUPINI SUVERENO OBLAST IN JI OMOGOČITI IZKORIŠČANJE PODREJENIH.

Str. 52- največja nevarnost za razpad družbe po Durkheimu (1858-1917) je pojav SOCIALNE ANOMIJE, to je stanje, ko LJUDJE OSTANEJO BREZ OSNOVNIH DRUŽBENIH NORM, po kateri bi se ravnali, in BREZ PRAVE SOCIALNE KONTROLE!

Str. 92- (po  Parsonu 1902-1979)  družba se mora rešiti predpostavk enega samega pogleda na svet, ene same (božje) resnice in ne sme vnaprej dajati prednosti kateremkoli pogledu oz. verovanju.

Str. 143- po Habermasu (1929-) sodobna kriza ne nastopi zaradi ekonomske neučinkovitosti ali zaradi nezmožnosti političnih odločitev, ampak gre za pomanjkanje motivacije oz. za krizo določanja smisla, saj ljudje političnih odločitev ne sprejemajo dovolj kot legitimnih in niso zadosti motivirani za sodelovanje v družbi.

Str. 159- družbeni pojavi so nastali z družbenim delovanjem, ki je zavestno in razumno ter predpostavlja voljo. Podlaga volji pa je mišljenje, ki je usmerjeno določanju sredstev in ciljev.

Str. 198- znanost zajema le del človekove izkušnje, druga "izkustva" se odražajo v filozofiji, religiji, ideologiji, umetnosti, magiji in drugih bolj ali manj racionalnih oblikah premišljevaja, razlag in delovanja, ki so ravno tako del človeške stvarnosti.

Str. 208- družbeni jaz nastane tako, da se njegov jaz oblikuje s posnemanjem drugih ali na podlagi priznanj, ki mu jih dodele drugi. .. Cooley (1864-1929) je postavil oblikovanje lastnega jaza kot "jaza v ogledalu". Glede na predstave o tem, kako si nas zamišljajo in kaj aznar sodijo drugi, si zgradimo občutenje sebe. Potem, ko se "izloči" kot poseben, se naš jaz oblikuje naprej v stalni interakciji z drugimi.



~~
Prisrčen pozdrav,

mag. Danijel Brestovac | 040185969 | www.danijel-brestovac.weebly.com

sent @samsung





View all my reviews