Review: Ukana

Ukana by Tone Svetina

My rating: 5 of 5 stars





Ukana, 4 knjiga:

Str. 8: Temine duha hranijo drzne s krvjo upanja. Potujemo za sledjo svetlobe v noči neodkritih obal. Zazreti jih enkrat samkrat in umreti je bolje, kot jih nikoli ne videti.

Str. 11: toda kaj je resnica? Kako se v svetu relativnih resnic dokopati do absolutnega? Doumel sem, da je resnica parabola, kot jo je označil Lenin. Bistvu se samo približuješ ali pa se od njega oddaljujemo. Le malokrat se zgodi, da se naša spoznanja srečajo v samem križišču bistva.

Str. 13: človek spozna samega sebe v samoti, značaj si pridobi v boju z ljudmi, človečnost pa v sožitju z drugimi.

Str. 86: vsakemu človeku je usojeno dvojno življenje … eno živi zase, v sebi, v svoji domišljiji in sanjah, drugo pa živimo navzven, z drugimi in za druge. Drama in tragedija je v tem, da se nihče ni sam naročil, ne v času in ne v prostoru, na katerem bo potekala igra z njegovo usodo. Vrtinec smrti pomeni boj, da splavaš na površino vsakokrat, ko te zgrabi.

Str. 100: človeška duša je labirint z mnogimi neznankami. Vsak poseg vanjo sproži procese, ki jih ne more nihče predvideti.

Str. 112: svet ni stanje, svet je spreminjaje. Če je boj med nasprotji gonilo razvoja, potem ne bo vojna nikoli minila. Sprememba je samo v sredstvih in oblikah. To čemur pravijo psihološka vojna, je v bistvu vojna misli. Ni le boj za duše, ampak tudi boj med dušami. Če v vojni umirajo hitro, umirajo v miru počasi. Vprašanje je, kakšno smrt si izbereš. Vsakdo, ki je napaden, pa se ima pravico braniti. Izkazalo se je, da je pogovor mogoč samo s prstom na petelinu. Zakon vojne deluje tudi v miru. Zmagal bo tisti, ki bo imel močnejše živce in bo vzdržal. V tem in v vseh prihodnjih spopadih bom z dobrimi boljši, s slabimi slabši. Strah je največja ljubezen do samega sebe. Ker pa hočem obstati, se ne bom bal PORAZA!

Str. 182/183: vedel je, da je zlo prehodno in da samo moč duha in upanja ohranja ravnotežje v človeku. ….. če hočemo spoznati človeka, ga moramo najprej kot posameznika razstaviti na dele in v plasti in mu prodreti do jedra, kjer je njegov gravitacijski center, ki nam pove, kam človek teži. Od tega je namreč odvisen tudi njegov eksistenčni problem. Ker se tok duše giblje v nasprotnih smereh, ki druga na drugo učinkujejo, se nam odkrije njen zunanji ali površinski ter ves globinski del, ki pod videzom skriva bistvo. Njihov cilj je, da nas vržejo iz ravnotežja, ustvarijo v nas občutke krivde in ničevnosti, ki naj bi nas razobesil, potem pa bi nas usmeril v svoj mišljenjski tok. Nobene druge rešitve ni, kot da se umakneš v lastno globino in jim pustiš, da brodljajo po površini in se imajo za zmagovalce.

Str. 212: zmota je v človeku, ne ideji.

Str. 233: vsakdo si je sam svoje merilo. Vem pa, da je lepo čakati vsako noč na naslednje jutro, ko vzide novo sonce in se rožam odpirajo rosni cvetovi. Tudi človeku se vedno odpirajo nove možnosti.

Str. 251. Wolf je dejal, preden je pobegnil, da so vrgli med nas toliko strupa, da niti v pol stoletja ne bomo očistili naših medsebojnih odnosov.

Str. 294- če se dva resnično ljubita in združujeta svoje moči v eno stremljenje, v en sam cilj, potem matematika, da je ena in ena dve, odpove. Energija se nesluteno pomnoži. Ena in ena je lahko deset, sto ali več. Prav tako v nasprotnem smislu, če ljubezen umre in nastopi sovraštvo in naveličanje. Potem se ena in ena odšteva v minus, dva pa se v takem položaju zlahka uničita.

Str. 319: prepričan sem, da premaganci nikoli ne bodo oprostili zmagovalcem. In tudi naši odrinjenci ne. pod plaščem navidezne lojalnosti bodo gojili maščevalnost in potrpežljivo čakali na svoj trenutek.

Str. 247: dokler človek ve, da beseda najde odmev in da njegovo sporočilo svetu ni glas vpijajočega v puščavi, mu to daje smisel, da dela in se bori, mu krepi upanje, da bo pri ljudeh zmagala pamet nad strastmi. Če pa tega ni, se človek počuti, kot bi tipal v praznini in tulil v praznino.

Str. 349: po vsaki revoluciji se slej ko prej pojavijo težnje po kontrarevoluciji. Revolucija je velik korak naprej, toda spremembam razmer mora slediti sprememba duha.

Str. 353. Če se vodilni človek v skrbi zase obda z bedaki, ni v očeh bedakov videti nič bolj pameten, v očeh pametnih pa se celo bolj osmeši in izgubi. Pameten človek se druži s pametnejšimi.

Str. 355: pravi kritika, ki ruši, hkrati gradi.



View all my reviews