Review: Telo, v katerem sem se rodila
Telo, v katerem sem se rodila by Guadalupe NettelMy rating: 5 of 5 stars
Str. 90- ....ampak jaz mislim, da je čudovitost otroštva, o kateri tako radi govorijo ljudje, zgolj podla ukana, ki nam jo zagode spomin. Ssem prepričana, da prav nobeno otroštvo ni ne skaljeno. Srečno otroci živijo v svetu, v katerem jim je velika večina okoliščin vsiljenih. Drugi odločajo namesto njih.
Str. 130 - To so, o tem ni nikakršnega dvoma, spomini na mojo otroštva in najstništva, pomešani v zavozlan klobčič z nešteto možnimi interpretacijami, ki se jih niti sam ne zavedam. Včasih se mi zazdi, da mi dvigovali težjega pokrova, ki me ločuje od kloake, in obujanju bolečin preteklosti prav nič ne koristita, da v meni le še krepita občutek nelagodja, ki me je pripeljal vašo posvetovalico. Prav tako se sprašujem, ali se vas molk še okrepil negotovosti, v kateri sem se znašla. Včasih podvomil o vsej tej zgodbi in pomislim, da ne gre za resnično doživeto zgodbo, temveč le za zgodbo, ki sem jo sama sebu neštetokrat ponovila. Ko razmišljam o tem, postane občutek zbeganosti hipnotičen in brezdanji, kot nekakšno eksistencialno brezno, ki me vabi, da se poženem v dokončni skok.
View all my reviews