Review: Jugoslavija, moja dežela
Jugoslavija, moja dežela by Goran VojnovićMy rating: 5 of 5 stars
#citati #inkbookHD
Goran Vojnović
urn:uuid:978-961-242-917-1
Jugoslavija, moja dezela
urn:uuid:1d2e5378-9b5f-4ac5-ade7-e93ca29bcfed
2021-11-04T02:14:00.498+0100
je mama končno počila in se sredi
sobe 211 sesedla na tla in zjokala. Hotel sem se stisniti k njej, prevzeti nase
nekaj njene bolečine, ki je nisem razumel, a se je odmikala stran, kakor bi se
me bala okužiti s svojim obupom
2021-11-04T02:14:00.498+0100
urn:uuid:76d59de7-92b7-4dc5-8dcf-90e0c9f7cd97
2021-11-04T05:11:55.153+0100
Ljudi pamte,« mi je ob koncu
rekel Danilo, »to je njihovo najveće prokletstvo.« In njegove besede so
2021-11-04T05:11:55.153+0100
urn:uuid:5d88bc88-9afb-4e1c-9f8b-5dd5df9d38c4
2021-11-04T05:26:50.610+0100
Bil sem besen. Besen na človeka,
ki mi je nekoč toliko pomenil, potem pa nekega dne postal pošast
2021-11-04T05:26:50.610+0100
urn:uuid:a1c5dd87-93bc-4f9b-830b-9cfcaedec167
2021-11-04T05:27:07.964+0100
Razumeti ga je pomenilo
opravičevati ga, jaz pa sem si želel le to, da nič na tem svetu ne bi moglo
opravičiti njegovih dejanj, ker se človeku ne bi smelo zgoditi nič tako zelo
groznega, da bi to lahko opravičilo tak zločin
2021-11-04T05:27:07.964+0100
urn:uuid:86a92584-7f6f-40f5-b8c1-9735e30f3a6a
2021-11-04T06:29:54.545+0100
Laže sem pač sprejemal idejo, da
se je Nedeljko Borojević nekoč čez noč razčlovečil, se spremenil v mehanski
ubijalski stroj in da kot tak ni bil več moj oče. Laže mi je bilo, če sem si
predstavljal, da sta obstajali dve povsem različni osebi z njegovim imenom in
da je bila tista
2021-11-04T06:29:54.545+0100
urn:uuid:ea302ff8-e815-4892-bcf9-da19883a9c80
2021-11-04T06:30:11.824+0100
Vse mi je bilo v tistem trenutku
laže sprejeti kot misel, da so ljudje umirali, medtem ko je on mislil na Dušo
in name. Zavedal sem se
2021-11-04T06:30:11.824+0100
urn:uuid:1c6528c3-bbe4-441d-99c2-f89eb824b141
2021-11-04T06:41:49.194+0100
vzgojila!« Duši se žal ni posvetilo, da sem na
Fužinah bolj kot dobronamerno učiteljico slovenščine, ki se ji je zdelo od
vsega najbolj pomembno, da bi lahko v šoli čim prej brez težav pisal
domišljijske spise in domače naloge iz zemljepisa, potreboval zaveznika in
prijatelja, še najbolj pa seveda mamo.
2021-11-04T06:41:49.194+0100
urn:uuid:c2d036e1-87c6-4b50-94b9-9174033c4a09
2021-11-05T00:59:55.057+0100
Sameval sem na svojem malem in od
večjega nepovratno odcepljenem kontinentu in nisem vedel, od kod sem prišel
nanj in zakaj. Vse naokrog so bile neprehodne in neskončne puščave, ki so me
ločevale od drugih ljudi. Oni so imeli svoja imena, svoje domove, svoje družine
in svoja duhovna domovanja, ki so jih označevala in določala. Bili so od nekod,
bili so nekakšni in vsi so nekomu, ali nečemu, pripadali. Oni so vedeli o sebi
vse, kar je bilo o sebi treba vedeti. Jaz o sebi nisem vedel ničesar več
2021-11-05T00:59:55.057+0100
urn:uuid:a7d377c0-b535-4384-bc4a-b29d6341fada
2021-11-05T01:01:47.192+0100
Svoje zgodbe nisem delil z
nikomer in to jo je delalo bolj usodno kot vsi udarci in psovke, ki mi jih je
namenila, večni občutek njene neprizanesljivosti pa mi je za nameček podaril še
dokončno sprijaznjenje s tem, da je moj oče res mrtev in da nima smisla upati
na njegovo čudežno vrnitev
2021-11-05T01:01:47.192+0100
urn:uuid:56a07e53-4810-4cfc-9ae0-aeed2d77304d
2021-11-05T01:12:53.503+0100
Kdo ve, kdaj sem se sam pri sebi
prvič zavedel, da sem zrasel v mrkogledega in molčečega samotarja, ki bi se
lahko dneve in tedne in leta vozil skozi ruske gozdove, ne da bi si zaželel
pogovora. Včasih sem si zamišljal samega sebe, kako ujet v svoje misli počasi
drvim naprej po neskončni ravni cesti, zagledan v nespremenljivo daljavo, ki se
mrači in jasni, a ostaja daljna in sama
2021-11-05T01:12:53.503+0100
urn:uuid:f4078224-5a83-46f3-805c-6063f3d0ea33
2021-11-05T01:27:36.601+0100
Bil je začaran krog in za
trenutek me je spreletela misel, da sem morda tudi sam del te preklete zgodbe
in da bo nekoč morda tudi moje truplo nekdo odvrgel na kup drugih,
2021-11-05T01:27:36.601+0100
urn:uuid:e80c1964-dbad-4475-a85a-5d5ed5221130
2021-11-05T01:27:51.227+0100
katerega bo potem zrl tisti, ki
bo ostal za menoj. V tej zamolčani zgodbi so žrtve postajale rablji in rablji
so postajali žrtve in vsi so v tej zgodbi ubijali in bili ubiti
2021-11-05T01:27:51.227+0100
urn:uuid:e2b8c9c1-4a81-4065-9978-a3c920353c0d
2021-11-05T01:53:17.419+0100
Celo moje življenje. Vsa ta naša
prekleta usoda. In potem sem dojel, kako sem jaz ... kako smo vsi mi majhni in nepomembni
in kako je vse to, kar jaz poskušam odigrati, v resnici nesmiselno in odvečno.
Ker se življenje ves čas samo poigrava z nami. Tako je preprosto moralo biti.
To
2021-11-05T01:53:17.419+0100
urn:uuid:b1e889f8-9844-4618-b7d2-3e20afb96ebd
2021-11-06T11:36:04.612+0100
Zaupal sem ji, da je bila po
mojem mnenju Nedeljkova usoda njegov bog. Nedeljko, sem ji dejal
2021-11-06T11:36:04.612+0100
urn:uuid:495103d4-a5d3-4286-8a91-0831e3163ea0
2021-11-06T11:36:23.361+0100
je postal le še en vernik v rokah
vsemogočnega, ki ga je vodil in ki mu bo na koncu odpustil vse njegove
2021-11-06T11:36:23.361+0100
urn:uuid:53c65ac4-38bb-4768-96ea-4a84691d0cca
2021-11-06T11:36:28.473+0100
Neomajno težko veruješ brez
pomoči
2021-11-06T11:36:28.473+0100
urn:uuid:ea97051f-1ef2-485f-a1b0-aa0e5629a4de
2021-11-06T11:37:01.676+0100
Bal sem se spoznanja, da je
Nedeljko v meni iskal zgolj nekoga, ki bi ga utrdil v prepričanju, da je bil le
majhna, nebogljena lutka na nitih velike zgodovine
2021-11-06T11:37:01.676+0100
urn:uuid:0b9892b3-e082-43ba-a2a6-6ff7b13507a3
2021-11-06T11:37:41.503+0100
Bal sem se spoznanja, da si je
želel mojega razumevanja le zato, da bi ga to dokončno opravičilo pred njim
samim, ga pomirilo in potešilo ter ga tako pripravilo na smrt. Smrt, ki mi jo
je napovedal
2021-11-06T11:37:41.503+0100
urn:uuid:a9e84cab-3add-4aea-bb3d-b867a7534992
2021-11-06T11:43:55.090+0100
Na koncu greš lahko čez vse, le
čez sebe ne moreš
View all my reviews