Review: Belo se pere na devetdeset
Belo se pere na devetdeset by Bronja ŽakeljMy rating: 0 of 5 stars
View all my reviews
Ampak včasih me je tudi strah,
zelo strah. Včasih se strah vame splazi počasi in obtiči, tam nekje, kjer bi
moral biti zrak. Spet drugič pa butne vame sunkoma. Me preseneti, spodnese,
spodreže. Ko grem po ulici, ko se peljem na avtobusu, ko so obiski. Včasih se
to zgodi in takrat so moje noge hrome
Vem, da mi hočejo dobro, vem pa
tudi, da te tolažbe slišim le zato, ker nimajo poguma, da bi povedali pravo
resnico, ker s pravo resnico se pogovor zaplete. Ker edina resnica je, da nihče
ne ve, kaj bo z menoj, ker edina resnica je, da je njihov strah pred negotovim
prevelik in premočan za iskrenost in utvara je zato najlažja pot. Edina, prva,
najbolj priročna izbira. Ampak »pozdravila se boš« je zame laž. Je slepilo,
uteha, ki mi ne pomaga. In ne pomaga tudi »nič ne skrbi«, ker mene še vedno
skrbi in strah je tudi še vedno tu. Otipljiv je in na trenutke je vame trdo
zažrt. Osamljena sem z njim, ker ga ne
Takrat si želim, da bi me vzeli k
sebi, majhno in preplašeno, takrat si želim, da bi mi brez sramu dovolili v
zdrs, takrat si želim, da jim za most čez njihov strah ne bi bil tako zelo
potreben moj pogum
In sedaj ta naša domovina razpada
in z njenim razpadom razpada tudi vse moje in z njenim razpadom še malo dlje
odhajaš tudi ti
tako kakor mi nekoč iz strahu
niso dovolili mojega strahu, me zdaj spet iz strahu ne upajo pustiti v moji
bolečini. Ko rečejo, da moram živeti naprej, hočejo, da grem na morje, da
berem, da si kupim novo krilo. Ker edino to bi pomenilo, da so mi dali sebe
dovolj, da me niso zapustili, ker edino to bi pomenilo, da niso ostali
razoroženi v skrbi zame. A to rečejo tudi, ker vem, da je žalost, tako kot
bolezen, moteča, in da je ni primerno brez kontrole preglasno in predolgo
kazati naokrog; malo da, malo, ravno prav, tiho, umaknjeno, preveč pa ne. Vsaj
ne tam, kjer jo lahko vidijo vsi. Vsaj ne tam
Bojim se sebe in tega, v kar se
spreminjam
In tako se vse, kar se nekoč v
tišini začne, nekoč v tišini tudi konča
In tesnoba vseh let se več kot za
misel v tišini sestavi v spokoj
<?xml version='1.0' encoding='UTF-8' standalone='yes' ?><annotationSet xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/" xmlns:xhtml="http://www.w3.org/1999/xhtml" xmlns="http://ns.adobe.com/digitaleditions/annotations"><publication><dc:creator>Bronja Žakelj</dc:creator><dc:identifier>978-961-284-467-7</dc:identifier><dc:title>Belo se pere na devetdeset</dc:title></publication><annotation xmlns=""><dc:identifier>urn:uuid:f070f1a4-6cdd-4d6d-8f9d-7c74f2d14c1b</dc:identifier><dc:date>2022-06-29T02:59:04.528+0200</dc:date><dc:creator /><dc:title /><target><fragment start="OEBPS/Text/Belo_se_pere_na_devetdeset-03.xhtml#point(/1/4/2/493:1)" end="OEBPS/Text/Belo_se_pere_na_devetdeset-03.xhtml#point(/1/4/2/494/1:306)"><text>Ampak včasih me je tudi strah, zelo strah. Včasih se strah vame splazi počasi in obtiči, tam nekje, kjer bi moral biti zrak. Spet drugič pa butne vame sunkoma. Me preseneti, spodnese, spodreže. Ko grem po ulici, ko se peljem na avtobusu, ko so obiski. Včasih se to zgodi in takrat so moje noge hrome</text></fragment></target><content><dc:date>2022-06-29T02:59:04.529+0200</dc:date><text /></content></annotation><annotation xmlns=""><dc:identifier>urn:uuid:23776ff9-44f5-4a8a-943f-8d4a349dd342</dc:identifier><dc:date>2022-06-29T03:00:26.316+0200</dc:date><dc:creator /><dc:title /><target><fragment start="OEBPS/Text/Belo_se_pere_na_devetdeset-03.xhtml#point(/1/4/2/497:1)" end="OEBPS/Text/Belo_se_pere_na_devetdeset-03.xhtml#point(/1/4/2/498/1:629)"><text>Vem, da mi hočejo dobro, vem pa tudi, da te tolažbe slišim le zato, ker nimajo poguma, da bi povedali pravo resnico, ker s pravo resnico se pogovor zaplete. Ker edina resnica je, da nihče ne ve, kaj bo z menoj, ker edina resnica je, da je njihov strah pred negotovim prevelik in premočan za iskrenost in utvara je zato najlažja pot. Edina, prva, najbolj priročna izbira. Ampak »pozdravila se boš« je zame laž. Je slepilo, uteha, ki mi ne pomaga. In ne pomaga tudi »nič ne skrbi«, ker mene še vedno skrbi in strah je tudi še vedno tu. Otipljiv je in na trenutke je vame trdo zažrt. Osamljena sem z njim, ker ga ne</text></fragment></target><content><dc:date>2022-06-29T03:00:26.316+0200</dc:date><text /></content></annotation><annotation xmlns=""><dc:identifier>urn:uuid:bb224e70-bb7c-4d9f-b2c4-c97d971e883a</dc:identifier><dc:date>2022-07-12T23:34:03.179+0200</dc:date><dc:creator /><dc:title /><target><fragment start="OEBPS/Text/Belo_se_pere_na_devetdeset-03.xhtml#point(/1/4/2/1148/1:507)" end="OEBPS/Text/Belo_se_pere_na_devetdeset-03.xhtml#point(/1/4/2/1148/1:715)"><text>Takrat si želim, da bi me vzeli k sebi, majhno in preplašeno, takrat si želim, da bi mi brez sramu dovolili v zdrs, takrat si želim, da jim za most čez njihov strah ne bi bil tako zelo potreben moj pogum</text></fragment></target><content><dc:date>2022-07-12T23:34:03.179+0200</dc:date><text /></content></annotation><annotation xmlns=""><dc:identifier>urn:uuid:a57e0c3a-7b09-49cd-b146-3337f695b251</dc:identifier><dc:date>2022-07-12T23:36:05.126+0200</dc:date><dc:creator /><dc:title /><target><fragment start="OEBPS/Text/Belo_se_pere_na_devetdeset-03.xhtml#point(/1/4/2/1169:1)" end="OEBPS/Text/Belo_se_pere_na_devetdeset-03.xhtml#point(/1/4/2/1170/1:129)"><text>In sedaj ta naša domovina razpada in z njenim razpadom razpada tudi vse moje in z njenim razpadom še malo dlje odhajaš tudi ti</text></fragment></target><content><dc:date>2022-07-12T23:36:05.126+0200</dc:date><text /></content></annotation><annotation xmlns=""><dc:identifier>urn:uuid:49863b1c-879e-4269-bf1b-eae1dff49f82</dc:identifier><dc:date>2022-07-12T23:52:29.290+0200</dc:date><dc:creator /><dc:title /><target><fragment start="OEBPS/Text/Belo_se_pere_na_devetdeset-03.xhtml#point(/1/4/2/1380/1:1)" end="OEBPS/Text/Belo_se_pere_na_devetdeset-03.xhtml#point(/1/4/2/1380/1:612)"><text> tako kakor mi nekoč iz strahu niso dovolili mojega strahu, me zdaj spet iz strahu ne upajo pustiti v moji bolečini. Ko rečejo, da moram živeti naprej, hočejo, da grem na morje, da berem, da si kupim novo krilo. Ker edino to bi pomenilo, da so mi dali sebe dovolj, da me niso zapustili, ker edino to bi pomenilo, da niso ostali razoroženi v skrbi zame. A to rečejo tudi, ker vem, da je žalost, tako kot bolezen, moteča, in da je ni primerno brez kontrole preglasno in predolgo kazati naokrog; malo da, malo, ravno prav, tiho, umaknjeno, preveč pa ne. Vsaj ne tam, kjer jo lahko vidijo vsi. Vsaj ne tam</text></fragment></target><content><dc:date>2022-07-12T23:52:29.290+0200</dc:date><text /></content></annotation><annotation xmlns=""><dc:identifier>urn:uuid:7800ede5-65e3-428a-957d-ce8d22383ed9</dc:identifier><dc:date>2022-07-12T23:56:47.249+0200</dc:date><dc:creator /><dc:title /><target><fragment start="OEBPS/Text/Belo_se_pere_na_devetdeset-03.xhtml#point(/1/4/2/1425:1)" end="OEBPS/Text/Belo_se_pere_na_devetdeset-03.xhtml#point(/1/4/2/1426/1/1:42)"><text>Bojim se sebe in tega, v kar se spreminjam</text></fragment></target><content><dc:date>2022-07-12T23:56:47.249+0200</dc:date><text /></content></annotation><annotation xmlns=""><dc:identifier>urn:uuid:e353ad64-f425-4b1a-9ad1-7e218e433032</dc:identifier><dc:date>2022-07-13T00:39:48.702+0200</dc:date><dc:creator /><dc:title /><target><fragment start="OEBPS/Text/Belo_se_pere_na_devetdeset-03.xhtml#point(/1/4/2/1751:1)" end="OEBPS/Text/Belo_se_pere_na_devetdeset-03.xhtml#point(/1/4/2/1752/1:76)"><text>In tako se vse, kar se nekoč v tišini začne, nekoč v tišini tudi konča</text></fragment></target><content><dc:date>2022-07-13T00:39:48.702+0200</dc:date><text /></content></annotation><annotation xmlns=""><dc:identifier>urn:uuid:745856ab-2d12-4524-a481-57b72390454a</dc:identifier><dc:date>2022-07-13T00:47:14.379+0200</dc:date><dc:creator /><dc:title /><target><fragment start="OEBPS/Text/Belo_se_pere_na_devetdeset-04.xhtml#point(/1/4/2/89:1)" end="OEBPS/Text/Belo_se_pere_na_devetdeset-04.xhtml#point(/1/4/2/90/1:67)"><text>In tesnoba vseh let se več kot za misel v tišini sestavi v spokoj</text></fragment></target><content><dc:date>2022-07-13T00:47:14.379+0200</dc:date><text /></content></annotation></annotationSet>