Stres na delovnem mestu: Potreba po boljših preventivnih ukrepih
V sodobnem delovnem okolju se vse pogosteje srečujemo s težavo, da delavci enačijo zahteve dela s stresom. Delo samo po sebi postaja sinonim za nenehno prilagajanje visokim pričakovanjem, kar povzroča večje obremenitve in dolgotrajne negativne učinke na posameznikovo zdravje in psihofizično počutje. A kot pravi Maja Petrović Šteblaj, podpredsednica združenja, "ugotavljamo, da delavci pogosto enačijo zahteve dela s stresom, ampak zahteva dela je nekaj, kar mora biti, da je delo opravljeno. Stres pa se pojavi, ko pride do neskladja med zahtevami, sposobnostmi in zmožnostmi."
Delavci pogosto doživljajo stres, ko so soočeni z nerealnimi roki, obsegom dela ali obvladovanjem različnih zahtev strank, kar vpliva na njihovo vedenje in delovanje. Stres se ne ustavi zgolj pri učinkovitosti na delovnem mestu, ampak se prenese tudi na medosebne odnose, kar poslabša komunikacijo in uvajanje sistemskih sprememb. Te težave se nato odražajo na dolgi rok, pri čemer preventivni pregledi pogosto opozarjajo na nevarnost preobremenjenosti.
Kaj lahko storimo?
V podjetjih je nujno, da se začne aktivno vlagati v preventivne ukrepe za zmanjšanje stresa. To pomeni izboljšanje delovnih pogojev, boljše organiziranje dela in uvajanje sistemov, ki bodo omogočili boljše usklajevanje zahtev in zmožnosti delavcev. Prav tako je pomembno, da so delavci redno vključeni v programe za krepitev duševnega zdravja, saj se dolgoročne koristi takšnih ukrepov odražajo v večji produktivnosti in boljšem vzdušju na delovnem mestu.
S pravilnim pristopom lahko podjetja poskrbijo, da se stres ne bo več dojemal kot nekaj neizogibnega, temveč kot signal, da je potrebno narediti korak nazaj, preučiti situacijo in poiskati ustrezne rešitve. Le tako bomo lahko dosegli bolj zdravo in uspešnejše delovno okolje.