DANIJEL BRESTOVAC

V dvorani je bilo 1500 ljudi. A dr. Ernest Ženko je predavanje začel z besedami, ki jih tam ni pričakoval nihče: > “V tej dvorani je 1500 živali.” In nadaljeval: > “Človek je edina žival, ki uporablja ChatGPT.” S tem je odprl popolnoma drugačen pogled na tehnologijo. Ne kot orodje. Ne kot grožnjo. Ampak kot protezo, ki nas dela bolj podobne bogu — in hkrati bolj krhke kot kadarkoli prej. 🔹 1. Človek je nepopolno bitje, ki išče dopolnitev Dr. Ženko poudarja temeljno Freuda misel: > “Človek je bitje, ki ni popolno. Vedno mu nekaj manjka.” Prav zaradi te nepopolnosti iščemo dopolnila — tehnologije: telefon, da slišimo daljave, mikroskop, da vidimo nevidno, letalo, da letimo, knjigo, da si razširimo spomin, umetno inteligenco, da misli z nami. In zato Ženko pravi: > “Človek si na svoje nepopolno biološko telo namesti zunanje organe – proteze.” Proteze nas naredijo močnejše. A hkrati nas lahko tudi pohabijo. 🔹 2. Vsaka tehnologija je zdravilo in strup Ženko opozori na Platonov...

Bil sem buli by Andrea Franzoso My rating: 0 of 5 stars View all my reviews

Zgolj detajl by Adania Shibli My rating: 0 of 5 stars View all my reviews

Kdo mi je ubil očeta by Édouard Louis My rating: 0 of 5 stars View all my reviews

The Road To Wigan Pier by George Orwell My rating: 0 of 5 stars View all my reviews

“Tako kot za krščansko vero so tudi za socializem najslabša reklama njegovi privrženci.” — George Orwell, Pot v Wigan Pier Ko sem danes gledal ta citat, sem se prvič resno vprašal: A to velja samo za krščanstvo in socializem? Ali pa morda za čisto vsak sistem, ki ga je človek kadarkoli ustvaril? Za vsako ideologijo, vsako podjetje, vsako državo… tudi za nas same? 1. Smo ljudje res največja reklama sistemu, v katerega verjamemo? Če pomislim: vsak sistem, vsak “-izem”, vsaka vera, vsak klub, vsako podjetje — na koncu ga ne predstavljajo slogani, logotipi, zakoni ali pravila. Predstavljajo ga ljudje. Njihovo vedenje, njihove navade, njihov karakter. Tudi najbolj popoln sistem se lahko sesuje, če ga predstavljajo ljudje, ki delujejo proti temu, kar sistem obljublja. In tudi najslabši sistem lahko dolgo preživi, če ga predstavljajo ljudje, ki znajo z njim “pluti”. 2. To velja za podjetja — in velja za nas V poslu se to vidi takoj. Podjetje ima lahko najboljše orodje, najboljše b...

V prvi epizodi prve sezone Genij sem naletel na misel, ki me je resnično zadela. Govorila je o tem, kako razmišljamo, kako se učimo in kako pogosto iščemo potrditev pri tistih, ki mislijo enako kot mi – namesto da bi cenili raznolikost misli. Friedrich Nietzsche je nekoč zapisal: "Najzanesljivejši način, da se pokvari mlad človek, je ta, da ga učimo bolj ceniti tiste, ki mislijo enako kot on, kot pa tiste, ki mislijo drugače." Ta citat me je spomnil, da napredek ne prihaja iz soglasja, ampak iz poguma, da poslušamo, razumemo in spoštujemo drugačnost. Ravno v različnosti idej se rojeva resnična modrost.

Str. 106: ... laž ... Na svetu ima enak učinek, kot ga ima ena kapljica odplak na steklenico najfinejšega šampanjca.   Ta provokativna misel, izražena na strani 106, me pripelje do razmišljanja o moči resnice in laži v kontekstu filozofije, vere in duhovnosti. Ta členitev me je pripeljala pri raziskovanja knjige "Jordan Peterson, Bog in krščanstvo," ki jo je napisal avtor Kaczor ( https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/sikvel-1/108565251 ).   Jordan Peterson, kanadski psiholog in profesor, je postal priznan svetovni intelektualec zaradi svojega raziskovanja psihologije, filozofije in religije. Njegova razmišljanja o vlogi krščanstva v sodobni družbi so sprožila živahno razpravo in razkrila močno vez med resnico, moralnostjo in človeškim obstojem.   Citirana primerjava med lažjo in kapljico odplak na šampanjcu namiguje, da neupoštevanje resnice ima lahko uničujoč učinek na naše moralno in duhovno stanje. Peterson verjame, da krščanstvo služi kot vodnik k resnici in etičn...

Thinking, Fast and Slow by Daniel Kahneman My rating: 5 of 5 stars View all my reviews

Vir: Sobotna priloga, 05.10.2024, str. 32, avtorica Vesna Milek. Pisanje bloga o kolumni z naslovom Smo mtrvi poznajo konec vojne , odpira zanimivo možnost refleksije – o vsebini, o pristopu in o širšem pomenu zapisanega. Poglobimo se torej v zapis o iskanju rešitve v času krize in vojne, ter premislimo, kaj takšna kolumna prinaša bralcem in kako lahko njegovo sporočilo doseže še globlji pomen. Kokumna, ki obravnava vprašanje, kaj lahko storimo za boljši svet, izhaja iz filozofske in literarne tradicije ter nas poziva k iskanju odgovorov na pereča družbena vprašanja. Ta reflektivna analiza ni le obravnava tem, kot so vojna, konflikt in iskanje miru, ampak nas opominja na širšo sliko: našo lastno odgovornost pri soustvarjanju sveta. Kolumna poudarja nekaj ključnih točk. Prvi korak k spremembi je razumevanje, v kakšnem svetu želimo živeti. Zdi se preprosto, a koliko ljudi dejansko razmišlja o tem? Koliko od nas si vzame čas za to, da bi premišljevali o svetu kot celoti, in ne le o svojih...