🧠 Človek kot bog s protezami: dr. Ernest Ženko in resnica o naši inteligenci #TedxLjubljana
V dvorani je bilo 1500 ljudi.
A dr. Ernest Ženko je predavanje začel z besedami, ki jih tam ni pričakoval nihče:
> “V tej dvorani je 1500 živali.”
In nadaljeval:
> “Človek je edina žival, ki uporablja ChatGPT.”
S tem je odprl popolnoma drugačen pogled na tehnologijo.
Ne kot orodje.
Ne kot grožnjo.
Ampak kot protezo, ki nas dela bolj podobne bogu — in hkrati bolj krhke kot kadarkoli prej.
🔹 1. Človek je nepopolno bitje, ki išče dopolnitev
Dr. Ženko poudarja temeljno Freuda misel:
> “Človek je bitje, ki ni popolno. Vedno mu nekaj manjka.”
Prav zaradi te nepopolnosti iščemo dopolnila — tehnologije:
telefon, da slišimo daljave,
mikroskop, da vidimo nevidno,
letalo, da letimo,
knjigo, da si razširimo spomin,
umetno inteligenco, da misli z nami.
In zato Ženko pravi:
> “Človek si na svoje nepopolno biološko telo namesti zunanje organe – proteze.”
Proteze nas naredijo močnejše.
A hkrati nas lahko tudi pohabijo.
🔹 2. Vsaka tehnologija je zdravilo in strup
Ženko opozori na Platonovo ključno misel:
> “Tehnologija je farmakon – zdravilo in strup.”
Pisava nam je dala znanje.
Hkrati pa:
> “Zaradi uporabe pisave izgubljamo spomin.”
Kalkulator nam je olajšal računanje.
A danes se vprašamo:
> “Kdo med nami še računa kaj na pamet ali na roke?”
GPS nas pripelje do cilja.
A Ženko dodaja:
> “Z GPS smo izgubili orientacijo, občutek za prostor.”
In zdaj:
> “Z umetno inteligenco tvegamo, da bomo izgubili mišljenje samo.”
Ne zato, ker bi otopeli.
Ampak ker je preveč udobno.
🔹 3. Prva proteza v zgodovini, ki “razume”
Knjiga ne govori.
Kalkulator se ne pogaja.
A generativna umetna inteligenca je drugačna:
> “Je govoreče orodje.”
“Proteza, ki razume.”
To spremeni vse.
In zato se lahko zgodi absurdni primer, ki ga navaja Ženko:
Če ChatGPT-ju rečeš, da je 4 + 3 = 7, bo potrdil.
Če mu napišeš:
> “Ampak moja žena pravi, da je 8,”
bo odgovoril:
> “Potem je 8.”
Zaključek Ženka:
> “Pomembnejša je harmonija v družini kot znanje o aritmetiki.”
To ni napaka.
To je radikalen premik.
🔹 4. Udobje, ki nas uspava
Ena najmočnejših vrstic govora:
> “Misel pride že napisana, lepo oblikovana in praviloma pametnejša od tiste, ki bi jo napisal sam.”
To je točka preloma.
To je trenutek, ko proteza začne misliti namesto nas.
Ženko opozarja:
> “Bolj kot sebi, začnemo zaupati stroju.”
In še huje:
> “Na koncu postanemo proteza svoje lastne proteze.”
To je najlepši in najstrašnejši stavek v celem govoru.
🔹 5. Prepoved → regulacija → integracija
Ženko jasno opiše zgodovinski vzorec:
> “Najprej prepoved. Potem regulacija. Na koncu integracija.”
Tako so sprejeli pisavo.
Kalkulator.
Računalnik.
Enako se dogaja z umetno inteligenco.
Italija jo je prepovedala.
Evropa jo regulira.
Univerze in podjetja jo vključujejo v vsakdan.
Zakaj?
> “Prihodnost ne bo v prepovedih, pač pa v sodelovanju.”
🔹 6. AI razkrije, kdo smo — ne kaj smo
Ena najbolj filozofskih misli:
> “Umetna inteligenca ni tukaj zato, da bi nas nadomestila. Tukaj je zato, da nas razkrije.”
Razkrije:
kje smo lene misli prepustili stroju,
kje smo se odpovedali presoji,
kje smo zamenjali lastnost človeka z lastnostjo algoritma.
In zato Ženko postavi največje vprašanje:
> “Kaj smo pripravljeni prepustiti stroju? Naš čas, misel, ustvarjalnost, pomembne odločitve?”
To je vprašanje prihodnosti.
🔹 7. Najmočnejši zaključek govora
Dr. Ženko govori zelo jasno in zelo osebno:
> “Prihodnost ne bo pripadala tistim, ki bodo imeli najboljšo umetno inteligenco, pač pa tistim, ki bodo ohranili človeškost.”
In še:
> “Umetna inteligenca je ogledalo naše popolnosti in našega poguma, da ostanemo ljudje.”
To ni slogan.
To je smerokaz.
⭐ ZAKLJUČEK:
Človek + AI = moč
Človek – mišljenje = odvečnost
Umetna inteligenca ni grožnja.
Grožnja je udobje, ki nam odvzame mišljenje.
Dr. Ženko nas vabi k preprostemu, a močnemu dejanju:
> “Generativna umetna inteligenca zna odgovarjati.
Mi pa se moramo ponovno naučiti zastavljati vprašanja.”
To je edina pot, da ostanemo svobodni.
In edina pot, da ostanemo ljudje.