Nevarni moški – in kaj pomeni biti oče
Pesem: Dangerous Men
Avtor: Daragh Fleming
---
Dangerous Men (original – English)
If I ever have boys they’ll be dangerous men
They’ll smile at dogs and children and be a tonic to friends
They’ll send flowers to their mother just because and they’ll be a shoulder for many when the world is too much
My boys will know that vulnerability is strength
They won’t bottle anger, they’ll learn how to express
They won’t let pride be the reason they hide, wearing masks while they’re hurting inside
My boys will be dangerous men
They won’t stay silent even when it’s uncomfortable for them
They’ll learn that their actions are more effective than words but they’ll use their voices to amplify the unheard
They’ll know that love isn’t something to perform
They’ll see beauty in all of its forms
My boys won’t grow learning to emotionally hide
They’ll reshape masculinity into something they like, make it softer to touch
They’ll know that who they are is more than enough
They’ll know that being a man doesn’t mean carrying the burden alone
They’ll learn that an emotional man is a man fully grown
They won’t settle everything with violent swings
They’ll live in truth even when that truth stings
So yeah, if I ever have boys they’ll be dangerous men
but the danger they’ll be won’t the one society meant
---
Nevarni moški (prevod v slovenščino)
Če bom kdaj imel sinove, bodo nevarni moški.
Nasmehnili se bodo psom in otrokom in prijateljem bodo kot zdravilo za dušo.
Materi bodo poslali rože kar tako, brez razloga, in mnogim bodo rama, na katero se lahko naslonijo, ko je svet pretežak.
Moji sinovi bodo vedeli, da je ranljivost moč.
Jeze ne bodo tlačili vase, naučili se jo bodo izraziti.
Ne bodo dovolili, da bi ponos postal razlog, da se skrivajo in nosijo maske, medtem ko jih znotraj boli.
Moji sinovi bodo nevarni moški.
Ne bodo molčali, tudi ko jim bo neprijetno.
Naučili se bodo, da so dejanja močnejša od besed, vendar bodo uporabljali glas, da okrepijo glas tistih, ki niso slišani.
Vedeli bodo, da ljubezen ni nekaj, kar se samo kaže navzven.
Videli bodo lepoto v vseh njenih oblikah.
Moji sinovi ne bodo odraščali tako, da bi skrivali svoja čustva.
Preoblikovali bodo moškost v nekaj, kar jim bo bližje – v nekaj mehkejšega na dotik.
Vedeli bodo, da so takšni, kot so, že dovolj.
Vedeli bodo, da biti moški ne pomeni nositi bremena sam.
Naučili se bodo, da je čustven moški pravzaprav odrasel moški.
Težav ne bodo reševali z nasilnimi udarci.
Živeli bodo v resnici, tudi ko ta resnica boli.
Torej, če bom kdaj imel sinove, bodo nevarni moški –
vendar njihova nevarnost ne bo taka, kot jo razume družba.
---
Sinovi, življenje in jaz
Včasih opažam zanimivo stvar – tako v gradbeništvu kot v življenju.
Bolj ko se trudim, bolj gre včasih narobe.
Več živcev izgubim.
Več energije porabim.
In rezultat je slabši.
Ko pa samo delam mirno, korak za korakom, brez pretiranega napora in brez prevelikega pritiska – stvari pogosto izpadejo bolje.
To sem videl pri delu.
In začel sem to opažati tudi pri življenju.
Pri svojih sinovih.
Ko sem se najbolj trudil, da bi jih oblikoval, usmerjal, popravljal, da bi bili boljši, močnejši, drugačni kot jaz – sem včasih naredil več škode kot koristi.
Izgubil sem ogromno časa.
Ogromno živcev.
In ogromno energije.
In šele kasneje sem začel razumeti nekaj preprostega.
Otroci ne potrebujejo očeta, ki se ves čas trudi biti popoln.
Potrebujeta očeta, ki je tam.
Ki dela.
Ki živi.
Ki stoji ob njih.
Kot pri gradnji hiše – če preveč popravljaš vsak milimeter, lahko pokvariš celoto.
Če pa delaš mirno, potrpežljivo in po občutku, se stvari sestavijo same.
Tudi sinovi rastejo podobno.
Ne iz popolnosti.
Ampak iz zgleda.
Če bodo moji sinovi nekega dne postali moški, ki znajo biti dobri,
ki znajo pomagati drugim,
ki znajo priznati napako,
in ki se ne bojijo pokazati srca,
potem bom vedel, da sem naredil nekaj prav.
Ne zato, ker sem se najbolj trudil.
Ampak zato, ker sem bil tam.