Oprosti, moj sin
Oprosti sine
Vse najboljše za tvoj drugi rojstni dan. Ko sem danes pogledal na uro, ki je kazala 17.40, sem se zdrznil. Tak čas, dve leti nazaj, si bil rojen. Še vedno nimam korajže si priznati, kaj se nam je zgodilo. Razen tebe in sreče ob tvojem prihodu, se nam je tudi življenje ustavilo ob nadi za tvojo borbo za življenje.
Ker te poljubim vsaj v povprečju 100 na dan, si mislim, ob tvojem dnevu, da je to premalo. Svet si nam spremenil. Spremenil na bolje. Seveda sem šele ob tvojem prihodu spoznal, kaj je strah. In ni to strah ali bom naredil izpit, ki traja najmanj teden pred izpitom in še teden, dokler ne dobiš rezultate, ampak je konstanti strah, katerega se navadiš skozi čas. Strah, ki te spremlja in nebeška lepota ob pogledu na tvoj život, se ne da ta opisati. Žal mi je, da nisem več časa posvetil branju in učenju v mladosti, saj bi s tem mogoče lahko vsaj približno znal opisati moje življenje od 4.4.2009.
Kje naj začnem? Kako? Kdo sem jaz, da lahko opisujem naše trenutke sreče. Kdo? Oče? Palica? Nekdo? Večno ti bom hvaležen, za dan, ko si mene izbral za očeta. Pred kratkim sem poslušal Dweyn Dyerja, ki je na to temo nekaj govoril. Vendar sem še pred njim spoznal, da sem blagoslovljen za dan, ko si se odločil, da si mene izbral za očeta. Mislim, da si bil takrat in to mislim še danes, najlepši otrok, kar so kdaj ugledali luč sveta.
Veš, sine, so momenti, ko se sprostim. So momenti, ko se podiva po njivah in sem brezskrben kot otrok. So momenti, ko se obremenjujem kaj in kako, predvsem s finančnega vidika. So momenti, ko mi ne pustiš spati, saj takrat ko imam jutranje nastope, se ti zbujaš na dve uri. Pa si žejen. Pa si lačen. Pa si sanjal. Pa ti nič ni, samo mi hočeš dati vedeti, kdo je gospodar v hiši in čigava je zadnja.
Vse sem prenesel in še več bom ter sem tudi pripravljen dati ti vse, ne glede ali boš to kdaj cenil ali ne. Zakaj bi cenil? Saj jaz tudi nisem cenil trud mojega očeta. Še danes ga ne, čeprav sva midva z mojim očetom zamenjala vloge. On se meni smeji, jaz pa se obremenjujem.
Zato sem dal tudi naslov temi blogu »OPROSTI SINE«. Oprosti sin najin, ker nisem s teboj vsak dan in vsako uro. Oprosti, ker se podim za osebno srečo in ambicijami ter včasih si dovolim, da ne pomislim nate. Oprosti, saj sem zapravil cela bogastva po gostilnah in barih, in se sedaj peham za evrom, da bi ti priskrbel spokojno mladost in odraščanje ter tudi, ko boš imel svoje otroke, da ti ne bo potrebno se tako pehati in žreti. Oprosti, ker ti dam samo 100 poljubov na dan, saj mislim, da si jih zaslužiš milijarde. Oprosti, ker nisem bil zraven, ko si prvič v kahlico opravil potrebo. Oprosti, da sem sebičen in tudi ob tem pisanju mislim samo nase, saj potujem v nočno, namesto da bil s teboj. In oprosti, ker se utrujen. Oprosti, ker ležim na kavču, dokler se ti igraš in me za roko vlečeš, da bi se igral s teboj, a sam nisem sposoben vstati od utrujenosti. Oprosti, da imam takšno službo, ki jo imam rad, vendar mi jemlje precej energije, saj bi jo moral nameniti tebi. Oprosti, ker včasih povzdignem glas in te prestrašim. Oprosti, da ti ne morem dati vsega in še več, kar si vreden in si zaželiš. OPROSTI ZA VSE!!!
Moj sin, vedi, da si moja luč življenja in smisel ter za vsakič ko spijem malo alkohola, se mi rosijo oči, ob pogledu na mojo družino. Zavedaj se, da se pripravljen dati vse zate, samo da bomo srečni. Sreča je relativna zadeva.
Kdaj si ti srečen? Ko imaš 100 €? 500? Milijon? Tebe ne zanima denar niti luksuz. Tebe zanima samo ti in da smo mi ob tebi. Zato se ti opravičujem, ker nisem vedno tam, ko me potrebuješ.
Hvaležen sem vsem za vse. Za tvojo mamo! Za te! Za vse! Sedaj vem, da »sky is the limit«! Pa še vsaj kak kilometer dlje. Vem, da gre vse svojim tokom in tudi vem, da brez družine človek je prazen. Družina ti lahko da ali največ sreče ali največ gorja. Samo poglej, kaj se je zgodilo zadnjič, ko je človek vrgel svojo hčerko z 9 nadstropja. Pa pustimo to.
Ljubezen moja in moj ponos, želim ti, da se ti ne bo treba nikoli opravičevati svojim otrokom in zato bom jaz dal vse, da ti ne bo treba. Ali boš kdaj rekel hvala ali ne, mi ni pomembno. Tudi mi ni pomembno, če me boš imel rad, saj jaz tebe ljubim. Tvoj nasmeh! Tvoj igrajoči srečni glas! Tvoje vpitje JAAAA, ko si nekaj močno želiš! IN ZA TVOJ »MOJ, MOJ«, KO ME OBJAMEŠ OKOLI NOGE TER MI TO POVEŠ.
Vedi, sin moj, da ti želim VSE NAJ NAJ. Vem tudi, da ti tega danes nisem znal pokazati, saj sem v ponedeljek delal privat, potem sem šel v nočno. Čakala sta me dva ogleda ter ob tem bi moral izpeljati en projekt do petka. V četrtek me čaka seja ter sestanek s stanovalci bloka, ki jim ni pomembna niti kakovost in čistoča. Zato mi je ŽAL. Oprosti mi, sin moj, da sem dovolil, da me vse drugo preokupira in da nisem dovolil, da me tvoj smeh razvedri.
Vse bo to za nami, samo tvojih udarcev, smeha in objemov pa ne morem vrniti. Zato oprosti moj sin.
VSE NAJBOLJŠE ZA TVOJ DRUGI ROJSTNI DAN, TI ŽELI
Večni tvoj podpornik in tvoj oče!!