Review: Žalost onkraj sanj
Žalost onkraj sanj by Peter Handke My rating: 0 of 5 stars View all my reviews
Objave
Review: I'm Calling the Police - A Tale of Repression and Recovery
I'm Calling the Police - A Tale of Repression and Recovery by Irvin D. Yalom My rating: 0 of 5 stars Str. 2- Ko se je prijatelji upokojio, je zapadel v globoko depresijo, v skladu z znanim rekom: ko je oder prazen, demoni začnejo svoj ples - zaradi česar toliko ljudi beži od samih sebe v nenehne aktivnosti, najbistrejši umi v vstvarjalne dejavnosti - do izgorelosti, bolezni, včasih celo nenadne smrti. View all my reviews
Review: O tistih, ki bežijo, in tistih, ki ostajajo
O tistih, ki bežijo, in tistih, ki ostajajo by Elena Ferrante My rating: 0 of 5 stars View all my reviews
Review: Les Goriciennes
Les Goriciennes by Darinka Kozinc My rating: 0 of 5 stars View all my reviews
Notranja vojaška bitka: kako premagati svoje lastne skušnjave in zastoje
V knjigi "Brez skrbi z Epiktetom" avtorji Jan Capri in Charan Díaz me vodita skozi misli filozofa Epikteta, ki mi razkrivajo v citatu, "Ne zmaga na olimpijskim igram ne zmaga v vojni ne more osrečiti človeka. Edine zmage, ki jih dosežeš, so tiste, ki jih dosežeš v bitki s seboj. Skušnjave in zastoji so prava notranja vojna. (str. 47)« da resnična zmaga ni povezana z osvojenimi lovorikami na olimpijskih igrah ali vojaškimi zmagami, temveč z notranjo bitko, ki jo bijemo sami s seboj. Ta citat me spodbuja k razmisleku o pomenu soočanja s svojimi lastnimi skušnjavami in zastoji ter kako lahko ta notranja vojna oblikuje moje življenje. Notranja bitka: kaj je to? Epiktetova misel me vodi v globok premislek o tem, kaj pomeni biti zmagovalec v notranji vojni. Tako pogosto se osredotočam na zunanje dosežke in priznanja, vendar lahko zlahka zanemarim pomembnost dela na sebi, svojih čustvih, prepričanjih in reakcijah na izzive. Razumevanje notranjih skušnjav Notranje skušnjave,
Review: Zakaj ne pišem
Zakaj ne pišem by Dijana Matković My rating: 0 of 5 stars Jaz sem eden, vendar nas je tisoče. Faruk Šehić, Knjiga o Uni People would rather be electrically shocked than left alone with their thoughts Naslov objave raziskave na Science.org, --- Kje natanko misli, da sem, sem pomislila, kaj ve o mojem zdaj, če očitno ne ve ničesar o mojem prej? Namesto tega pomisleka sem z njim delila naslednje: »To, kar si zdaj rekel, je vera. Verjameš, da se naša življenja smiselno sestavijo, da je vse za nekaj dobro. Ampak ni. Saj razumem, da ti je s tem lažje živeti« – še kar se nisem ustavila – »toda mene zanima, kaj je res, ne kaj je prikladno verjeti. --- Zares pomembna (novinarska) zgodba ne vsebuje vprašanja, zakaj je nekdo uspel, ampak predvsem, zakaj mnogi niso. ---- Kajti težava s konceptom pre
Review: Naprej naprej
Naprej naprej by Vinko Möderndorfer My rating: 0 of 5 stars View all my reviews
Malamadre ali Slaba mati #dokumenatrnifilm
Razmišljal sem, kolikokrat v življenju sem si želel, da bi se lahko odzval drugače, da bi lahko ukrepal na drugačen način. Vendar sem se večkrat znašel v procesu enoinistosti, kjer sem pozabil nase. Brez prijateljev, brez kolegov, brez družbe, zgolj obkrožen s svojo družino in neskončnim vsakdanjim ritmom. Z ženo sva skupaj, a včasih le plavava v kuhani mešanici čustev, nabojev, dolgočasja in monotonosti, kar vodi v sprejemanje slabih odločitev in negativnih reakcij. Naslednji citat me je zadel in pospremil v razmišljanje: 47:36 - Kako se odzovem? Kot se najraje ne bi. Ko si izmučen, pogosto s prijateljicami rečemo, da se postavijo dlake pokonci, postaneš strašna pošast. Težko je ostati miren, potrpežljiv, ko si izmučen od rutine in skrbi za otroke. Pri tem je polno zelo lepih stvari. Več je lepega kot slabega, ampak včasih se zgodi in pojavi se pošast, ki ni prav nič prijetna. Sprašujem se, ali bodo moji otroci odrasli v dobre, integritetne ljudi. Pogosto se sprašujem, zak
Knjiga Emile Coue #My method
V knjigi Emile Coue, z naslovom My method, na strani 65, piše: "Za misel samo trdijo, da ni nič drugega kot izloček možganov, posledično pa zgolj masa občutkov, ki so obsojeni, da predstavljajo igrače v rokah okoliščin." V tem citatu bi se lahko govorilo o tem, da nekateri ljudje trdijo, da so misli le posledica delovanja možganov in da so občutki in misli le produkti možganov. To pomeni, da naše misli in občutki ne izhajajo iz zunanjih okoliščin ali višjih sil, temveč so odvisni od tega, kako delujejo naši možgani. Prav tako se zdi, da poudarja, da so naši občutki in misli v veliki meri brez naše kontrole, podobno kot igrače, ki so odvisne od okoliščin. V citatu Emila Coueja, se zdi, da poudarja dve ključni ideji: Misli so izloček možganov: To pomeni, da vse, kar mislimo, čutimo in dojemamo, izhaja iz delovanja naših možganov. Naše misli niso nekaj, kar prihaja od zunaj ali iz nekakšnih nadnaravnih virov, temveč so rezultat biološkega procesa
Mostovi
Listam Buklo št. 175/ leto 19 in sem naletel na zanimivo misel. Ali je vedno to mogoče, ne vem, vem pa da se splača poskusiti oz. truditi.
Droga kot upor občutljivih ljudi zoper zatiranje
Elena Ferrante, avtorica, je v svojem izjemnem delu "O izgubljeni deklici" osvetlila mnoge globoke teme in čustva, ki zaznamujejo moje dojemanje človeške izkušnje. Eden od citatov iz te knjige, ki me je še posebej nagovoril in spodbudil k razmišljanju, je: "Droga je po njenem predstavljala upor občutljivih ljudi zoper zatiranja" (str. 401). Ta citat me je popeljal v svet drog, kjer sem začel raziskovati njihovo povezavo z občutljivostjo in uporom. Za boljše razumevanje te trditve sem se potopil v kontekst knjige in razširil svoje razmišljanje na širše družbene okoliščine. Občutljivi ljudje: Ferrante uporablja izraz "občutljivi ljudje" za opis posameznikov, ki se zelo globoko povezujejo s svojimi čustvi in občutki. To so ljudje, ki svet okoli sebe dojemajo izjemno občutljivo. V knjigi so takšni posamezniki pogosto prikazani kot tisti, ki se težko spopadajo z zatiranjem in nasiljem v svojem okolju. Droga kot upor
