Malamadre ali Slaba mati #dokumenatrnifilm

Razmišljal sem, kolikokrat v življenju sem si želel, da bi se lahko odzval drugače, da bi lahko ukrepal na drugačen način. Vendar sem se večkrat znašel v procesu enoinistosti, kjer sem pozabil nase. Brez prijateljev, brez kolegov, brez družbe, zgolj obkrožen s svojo družino in neskončnim vsakdanjim ritmom. Z ženo sva skupaj, a včasih le plavava v kuhani mešanici čustev, nabojev, dolgočasja in monotonosti, kar vodi v sprejemanje slabih odločitev in negativnih reakcij. Naslednji citat me je zadel in pospremil v razmišljanje:

 

47:36 - Kako se odzovem? Kot se najraje ne bi. Ko si izmučen, pogosto s prijateljicami rečemo, da se postavijo dlake pokonci, postaneš strašna pošast. Težko je ostati miren, potrpežljiv, ko si izmučen od rutine in skrbi za otroke. Pri tem je polno zelo lepih stvari. Več je lepega kot slabega, ampak včasih se zgodi in pojavi se pošast, ki ni prav nič prijetna.

 

Sprašujem se, ali bodo moji otroci odrasli v dobre, integritetne ljudi. Pogosto se sprašujem, zakaj sem takšen, kot sem, in kakšne so bile izkušnje mojih staršev, starih staršev ter še prejšnjih generacij. Ali je morda res, da se vzorci slabega ravnanja in pomanjkanja potrpljenja prenašajo iz stoletja v stoletje, desetletje v desetletje, ustvarjajoč cikel strahu, ki se nato prenese na naslednje generacije?

 

Vse to me privede do boleče ugotovitve, da sem ujet v vzorce svojega otroštva, da neizbežno prenašam nekatere strahove in pomanjkanje potrpljenja na svoje otroke, in to me boli. Kako lahko spremenim to zapleteno dinamiko? Kako lahko prekinem verigo in ustvarim boljšo prihodnost za svoje potomce? V dokumentarcu sem opazil, da ne glede na vero, nacijo ali raznolikost, ki nas ločujejo, globoko v sebi vsi delimo podobne izkušnje. Kljub temu pa smo nagnjeni k skrivanju teh podobnosti za zaveso vere, nacionalnosti ali drugih razlik, ki nas delajo drugačne in včasih povzročajo nesprejemanje drugih, ki so nam podobni.

 

Vse te dileme so pomembne pri razumevanju družinske dinamike in moje vloge v družbi. Nekatera ključna vprašanja, ki se pojavljajo, so:

 

1. Vpliv stresa na družinsko življenje: tukaj se osredotočam na stres, ki izhaja iz vsakodnevnih izzivov in skrbi za otroke. Raziskave kažejo, da dolgotrajni stres lahko negativno vpliva na družinske odnose in posameznikovo duševno zdravje [1]. 
2. Enoinistost in pomanjkanje podpore: Poudarjam občutke enoinistosti in pomanjkanje podpore, kar lahko vodi do izgube potrpljenja in negativnih reakcij. Povezanost s socialno mrežo, prijatelji ali podpornimi skupnostmi je ključna za duševno blaginjo [2]. 
3. Prepoznavanje vzorcev v vzgoji: Razmišljanje se dotika vprašanja, ali se določeni vzorci v moji vzgoji prenašajo iz generacije v generacijo. Raziskave kažejo, da so družinski vzorci pomembni pri oblikovanju posameznikovega vedenja [3]. 
4. Raznolikost in enakost: Omenjam idejo, da kljub raznolikosti ljudje globoko v sebi delimo enake izkušnje. Poudarjam, kako se lahko različnosti, kot so vera, nacionalnost, geografske in kulturne razlike, včasih uporabljajo kot zavese za zakrivanje skupnih človeških izkušenj, saj nas omejujejo, da si ne priznamo, da smo si zelo podobni. 
5. Cikel nasilja ali slabega ravnanja: Vprašanje o tem, ali se negativni vzorci prenašajo skozi generacije, se dotika koncepta cikla nasilja ali slabega ravnanja. To je območje, ki ga raziskovalci proučujejo v okviru družinske dinamike [4].

 

Na koncu se zdi, da je cilj vseh nas premagati bremena svojega otroštva in zagotoviti našim otrokom boljše jutro. Vzgoja naših otrok je resnična bolečina, še posebej, ko se zazremo vase in se zavemo lastnih pomanjkljivosti kot staršev. Vendar upanje še vedno obstaja, čeprav se morda zdi, da se ne splača boriti. Morda se lahko spremenimo, morda lahko prekinemo verigo, in morda lahko ustvarimo boljše temelje za prihodnje generacije. To je izziv, ki ga sprejemam in ki ga, kljub vsemu, še vedno želim premagati.

 

Viri:

1. National Institute of Mental Health. (2019). [Stress](https://www.nimh.nih.gov/health/publications/stress/index.shtml).

2. House, J. S. (1988). Social support and social structure. Sociological Forum, 3(1), 135-146.

3. Amato, P. R., & Fowler, F. (2002). Parenting practices, child adjustment, and family diversity. Journal of Marriage and Family, 64 (3), 703-716.

4. Smith, C. A., & Thornberry, T. P. (1995). The relationship between childhood maltreatment and adolescent involvement in delinquency. Criminology, 33 (4), 451-481.

5. Malamadre / Badmom / Argentina / 2019 / režija: Amparo Aguilar https://365.rtvslo.si/arhiv/tuji-dokumentarci/174853733. (Vsakdo ima mamo. A kaj v resnici pomeni biti mama? Dokumentarni film prinaša portret materinstva, razpetega med pričakovanja družbe – mama je potrpežljiva, skrbna in dobre volje – in vsakodnevne izkušnje, ki jih v intervjujih iskreno zaupajo mame v Latinski Ameriki, iz različnih generacij in družbenih okolij.)