Razgovor s konobarom
Kolikokrat sem sam imel takšne razgovore in kolikokrat sem jamral o življenju v majhnem mestecu in nesrečni moji sreči. Kolikokrat?? Milijon krat!!!!! Na Youtubu sem našel dve zelo primerni pesmi, ki sta me vrnila v mojo mladost, ko sem taval po svetu in sanjal v žlahtnem stanju. Moram citirati (najdete na tej povezavi ): Vračam se ko svake noči, svršilo se sve po starom, još me čeka zadnje piče i razgovor s konobarom i razgovor s konobarom on te priče ne razumije, nista ne zna o samoči ne stižu ga moje riječi smiješi mi se ili toči. smijesi mi se ili toci. In citiram (najdete na tej povezavi ) Ponekad, noću, idem pripit kući i pitam sebe zašto pijem? Zato što nema zvijezda, što je svuda blato i što se srce stalno sprema pući. IN?? Jah, nič, pa sem našel kar sem iskal! Ne tavam in nisem več v žlahtnem stanju. Se pravi, da je vse mogoče, samo če se hoče. Če se ne zapustiš in ne poklekneš obupu!! Z ženo sva se zadnjič sprehajala po Sevnici in sem ji kazal in pripovedo...