DANIJEL BRESTOVAC

V vsaki kampanji so obljube pomembne. Seveda berem komentarje FB prijateljev in si mislim, ali drugače ne gre? Ali moram obljubljati? Če že moram, sem si za svoj osebni program izbral pet zelo realnih točk, za katere sem prepričan, da se bodo uresničile. Program stranke je znan in zelo realen, optimističen in konkreten. Kaj lahko sam dodam tako dobremu programu, kot do, da si želim povezavi regijo bolje, lokalna društva, mlade v regiji, ureditev javne prometne infrastrukture in odprava prekomerne obdavčitve za vse, ki delate v tujini.

Kampanja počasi prihaja do zagona. Vendar, kot je to splošno znano, se brez denarja ne more. Kamorkoli se obrneš, je cenik zadebeljen. Nekako si ne morem, da ne pomislim na vse, ki se borijo za prezivetje. Zato sem se odločil, da bom denar, ki bi ga moral porabiti za propagando, kar nanese cca. 500 €, raje podaril v humanitarne namene, kot sem to delal dosedaj, in zavetišču za živali.

Once Upon a Time in the Revolution (1971) - IMDb Gledam film in mi je eden od likov dal misliti. Citiram: Juan Miranda : I know what I am talking about when I am talking about the revolutions. The people who read the books go to the people who can't read the books, the poor people, and say, "We have to have a change." So, the poor people make the change, ah? And then, the people who read the books, they all sit around the big polished tables, and they talk and talk and talk and eat and eat and eat, eh? But what has happened to the poor people? They're dead! That's your revolution. Shhh... So, please, don't tell me about revolutions! And what happens afterwards? The same fucking thing starts all over again! John H. Mallory : [ exhales ] Whew. Hmmm. [ throws a book he was reading into the mud: Mikhael A. Bakunin, The Patriotism ] Contact the Filmmakers on IMDbPro » SEE RANK Once Upon a Time in the Revolution   ( 1971 ) "Giù la t

Kandidat za poslanca v DZ RS. Domovina nam je dom v širšem pomenu besede. Kar bomo vanjo vložili, to nam bo vračala. Skrbimo zanjo, jo imejmo radi in bodimo ponosni nanjo, saj je edina, ki jo imamo, v lepih ali težkih časih. Smo kot kamen v mozaiku, vsakdo prispeva svojo barvo, skupaj prispevamo sliko -- naj bo lepa! Moja domovina -- vse najboljše za rojstni dan! www.danijel-brestovac.weebly.com Homeland we have is our home in the wider sense of the word. What we put into it, it will come back to us. We take care of it, let's love it and let us be proud of it because it is the only homeland we have, in the great and difficult times. We are like a stone in the mosaic, everyone contributes their color, together contributing image -- let it be beautiful! Our homeland - happy birthday!

Čeprav sem nekje prebral, da vsi tisti, ki pomagajo in se slikajo, več delajo zase kot za druge, se tem ne morem strinjati. Od tega je preteklo že nekaj časa in takoj, ko bo kampanja končana, se bomo z ženo posvetili skupnemu cilju, in sicer pomoč tistim, ki so tega potrebni.

Ko doživljaš sanje, ti drugega ne preostane, kot da se nasmehneš. Sem srečnež, ki živim svoje sanje. S pogumom delim z vami moje sanje in osnutek plakata za volitve 2014!

Goodreads | Personality Plus. Florence Littauer by Florence Littauer — Reviews, Discussion, Bookclubs, Lists Berem in si nisem mogel, da ne bo citiral odlomek, ki mi je dal misliti, in sicer: str. 10: Vsak izmed nas želi biti boljša osebnost. Vsi si predstavljamo, da smo na Domišljijskem otoku, kjer se ob zvonjenju cerkvenega zvonca spremenimo v privlačno oblečene, zgovorne aristokrate. Nič več nam ne spodrsne, nismo več nerodni ali raztreseni niti se ne obotavljamo, temveč se zabavamo, znamo očarati in navdušiti druge ljudi. Ko je te predstave konec, izključimo svojo domišljijo in se vrnemo v resnični svet, kjer nas čaka naša osebnost. Medtem ko strmimo v praznino, se sprašujemo, zakaj se je naša namišljena igra končala; zakaj smo v navideznem svetu zvezdniki, ki samozavestno odigrajo svoje vloge; zakaj se nam zdi, da so nas zavrgli kot neprimerne.

Odločil sem se, da kandidiram za poslanca. Po tehtnem razmisleku in z vero v boljši jutri, sem sprejel izziv. Naj najboljši zmagajo, vendar #enotniZmagujejo!

V Ratečah smo se zbrali in v prijetni družbi pričakovali zmago. Vendar se ni izšlo, kar ne pomeni, da ne bo drugič.

Danes, 10.06.2014, se bomo poslovili od dedka Vida. Umrl je 08.06.2014, v pozni starosti pri 92. Preživel je mnogo lepega in ob enem mnogo grdega. Preživel je različne sisteme, politike in nadzore. Ko sem ga zadnja leta opazoval, sem dojel, da proti koncu življenja se je najbolj spominjal otrok, vnukov in grozot, ki jih je preživel v drugi svetovni vojni. Slednje je pustilo grd pečat na njegovi duši. Preveč se je vsega bal. Morda celo  razumljivo. Danes ni več pomembno, kaj je bilo 41, niti 45, še manj 91. Živel je dostojanstveno, lepo, s svojimi demoni v glavi, za katere sem prepričan, da so ga zapustili. 03.04.2014, je umrla Babica. Njegova sopotnica, žena in prijateljica. Skoraj 70 let sva bila skupaj. Skupaj sta preživela vse in še mnogo več. Nam, za današnje razmere, mnogo tega nerazumljivega, strašnega, vendar ju je to samo še bolj povezovalo. Edino, česa nista doživela, je to, da nista umrla spokojne smrti, ampak sta se mučila in skoraj vegetirala zadnja leta njunega skupn

Sobotna priloga, 24. Maj 2014. Intervju z Radetom Šerbedžij om . »Ko je videl (Krleža) , kako sem interpretiral njegovo delo, je začutil, kaj me v resnici boli. In to je bilo vse – od politične moči, stalinizma, človeške neumnosti, sebičnosti, vse, o čemer je Krleža pisal – in je  dojel, da bom imel v življenju samo težave. Ne toliko s političnimi voditelji, politiko, ampak s tistim delom neznosno majhnih bednih sebičnih karakterističnih brezimnih povprečnežev , aparatčikov . Ti so v vseh časih in vseh družbah najbolj nevarni slo ji ljudi. Hkrati obstajajo v vseh režimih in predstavljajo pravo oblast.« » P ravo vprašanje je, kako sploh verjeti v Boga, glede na vse grozote, nepravičnosti, ki se dogajajo v svetu. To pomeni, da je Bog zelo daleč ali zelo zase d en ali celo nemočen. Torej: Bog ni vsemogočen. A hkrati – glede na to, da tako malo vemo o naših možganih, o tej naši vesoljski postaji, bi bil zelo neumen in aroganten, če bi trdil, da ne verjamem v Boga. Ne ver

Do poslednjeg daha: autobiografski zapisi i refleksije by Rade Šerbedžija My rating: 5 of 5 stars Prebral v eni sapi. Odlična knjiga!! Do zadnjega diha (Rade Šerbedžija) - Your Highlight Location 96-97 | Added on Thursday, May 29, 2014 1:32:40 PM Sicer pa se bom izgubil v pustinjah in brezpotjih preklete Jugoslavije, ki nas je vse izdala in ki smo jo vsi, vsak po svoje, izdali! ========== Do zadnjega diha (Rade Šerbedžija) - Your Highlight Location 1239-1241 | Added on Thursday, May 29, 2014 5:13:10 PM Jedro problema ni bilo v tolikšni meri v najvišjih državnih in republiških vodstvih, saj je tam še vedno ostalo nekaj pravih socialistov in revolucionarjev, temveč v prodiranju celih hord tretjerazrednih lokalnih funkcionarjev in “strokovnjakov”, ========== Do zadnjega diha (Rade Šerbedžija) - Your Highlight Location 1950-1953 | Added on Thursday, May 29, 2014 6:51:53 PM Ludoskem jezeru in čez temno vodo odveslal tja, kamor je sklenil odpluti sam. Tja ne