Politika in Bog

^{Sobotna priloga, 24. Maj 2014.}

^{Intervju z Radetom Šerbedžijom.}

^{»Ko je videl (Krleža), kako sem interpretiral njegovo delo, je začutil, kaj me v resnici boli. In to je bilo vse – od politične moči, stalinizma, človeške neumnosti, sebičnosti, vse, o čemer je Krleža pisal – in je  dojel, da bom imel v življenju samo težave. Ne toliko s političnimi voditelji, politiko, ampak s tistim delom neznosno majhnih bednih sebičnih karakterističnih brezimnih povprečnežev, aparatčikov. Ti so v vseh časih in vseh družbah najbolj nevarni sloji ljudi. Hkrati obstajajo v vseh režimih in predstavljajo pravo oblast.«}

^{»Pravo vprašanje je, kako sploh verjeti v Boga, glede na vse grozote, nepravičnosti, ki se dogajajo v svetu. To pomeni, da je Bog zelo daleč ali zelo zaseden ali celo nemočen. Torej: Bog ni vsemogočen. A hkrati – glede na to, da tako malo vemo o naših možganih, o tej naši vesoljski postaji, bi bil zelo neumen in aroganten, če bi trdil, da ne verjamem v Boga. Ne verjamem v Boga, kakršnega reklamirajo cerkvene hierarhije. A mislim, da vsak od nas verjame v nekaj, tudi jaz. Verjamem v svojega Boga. In odkriti, kaj je to tvoj Bog, to je najtežje. Moj Bog je neznanka. Ne vem, kdo je. Ne sprejmem zgodbe, ki so si jo izmislili. A mj Bog obstaja, o tem sem prepričan.«}