Spreminjanje v senci dvomov in odpora #dokumentarniFilm #VrleŽene

 

Ko sem slišal citat v dokumentarcu »Vrle žene« v 21. minuti in 24. sekundi (¹) –

 

»Če izražam kritiko, ne pomeni, da moram zapustiti svojo kulturo. To pomeni, da moram ostati tukaj in nekaj spremeniti,«

 

Sem se zamislil. Ali res vsi, ki si drznejo videti stvari drugače in si prizadevajo za izboljšave, postanejo nezaželeni sovražniki? Ali so zakoreninjeni sistemi res tako nepopustljivi, da se ne da doseči sprememb brez sledi nasilja?

 

Misli me vodijo do dileme, ali ljudje res ne dojamejo, da kritika ni izdaja, temveč želja po izboljšavah v lastnem okolju. Če bi se danes nekdo postavil pred mene in dejal, da nekaj počnem narobe, bi težko razumel. Morda bi se odzval enako, kot se odzivajo mnogi – z oboroženimi bodicami nestrinjanja.

 

Razmišljam tudi o tem, ali smo res takšni, kot ljudje, ali se morda nekje izgubljamo v zmedi predsodkov in strahu pred spremembami. Če bi naša civilizacija imela odprto srce za drugačnost in spremembe, bi lahko že zdavnaj korakali po luni. Vendar se sprašujem, ali je morda strah pred neznanim in nenavadnim ustavil naš napredek že pred tisoč leti.

 

Včasih se zdi, da smo ljudje nagnjeni k temu, da ohranjamo obstoječe stanje, ne glede na to, kako nefunkcionalno ali zastarelo je. Morda je v naši naravi, da se bojimo izstopiti iz cone udobja in sprejeti nove ideje. Vendar pa prav v tem tiči ključ do resničnega napredka.

 

Če želimo resnično napredovati kot družba, moramo premagati strahove in odpreti vrata in misli za inovacije. Namesto da smo sovražniki sprememb, postanimo zavezniki napredka. Kritika naj bo konstruktivna sila, ki nas usmerja k boljši prihodnosti, ne pa orožje za boj proti tistim, ki si prizadevajo za izboljšave.

 

In tako se zavedam, da je odločitev, ali ostati v senci dvomov in odpora ali stopiti v svetlobo sprememb, v naših rokah. Morda je čas, da presežemo predsodke, se otresamo strahu pred neznanim in stopimo korak naprej v prihodnost, ki jo oblikujemo sami.

 


____

¹ V izraelski skupnosti skrajno pravovernih Judov haredi morajo biti ženske predvsem dobre žene svojim možem v dogovorjenih zakonih, preživljati družino in skrbeti za otroke, medtem ko možje preučujejo verska besedila, ki so ženskam prepovedana. Na volitvah morajo ravnati po navodilih rabinov, članke s politično vsebino podpisovati kvečjemu z moškim psevdonimom in predvsem – ne smejo kandidirati na parlamentarnih volitvah v okviru skrajno pravovernih političnih strank Šas in Izraelska unija. Esti Šušan je tega sita. Z gibanjem Nivharot si prizadeva, da bi imele vse ženske v demokratičnem Izraelu enake pravice in da bi lahko postale izvoljene predstavnice tudi teh političnih strank. A nasprotniki ji vračajo z grožnjami in jo obtožujejo, da je feministka.

 

WOMEN OF VALOR / Izrael / 2021 / Režija: Anna Somershaf https://365.rtvslo.si/arhiv/tuji-dokumentarci/174940438