Prebral: Proteus
Proteus, 75/8, april 2013, str. 361-365:
str. 362- kljub številnim nasprotovanjem v stroki in v laični javnosti težko zanikamo, da je pogovor s svojim pacientom, četudi fizično zdravim, zdravljenje - namreč duhovno zdravljenje. Duhovno zdravljenje pa je človeku potrebno prav toliko kot "običajno" zdravljenje. ....
Ali sta torej zdravnikovi edini vlogi v procesu zdravljenja ugotovitev in odločitev bolezni veš predlog rešitve ali pa sta to zgolj glavni vlogi, ki ju spremljata še moralna in duhovna podpora.
Str. 363- neposredna odvisnost med bolnikovim psihološkim stanjem in uspešnostjo njegovega zdravljenja so v medicinski stroki znane že vrsto let.
Str. 364- usposobljenost torej pomeni sposobnost za celostni pristop in celostno obravnavo bolnika - njegovih fizičnih in psihičnih znakov veš vpliva domačega okolja in gmotnega položaja nanje. Zajeti je treba vsa področja in jih združiti v eno, skupno zgodbo biokemičnih reakcij v bolnikovem telesu, ki se končno kažejo kot neka bolezen oz. neka težava, zaradi katere je bolnik sploh prišel k zdravniku. ... Zdravilo je zdravnik sam in njegov pristop k bolniku. In tega bi se moral zavedati vsak, ki vstopa v zdravniški poklic.
Odličen članek. Bravo mladi gospod Podbregar.
~~~
Prisrčen pozdrav
mag. Danijel Brestovac | 040185969 | www.danijel-brestovac.weebly.com
Sent @nokia