Prebral: Sodobnost



#Sodobnost, l. 77, št. 10, okt. 2013

Stephen Holmes : Zbogom prihodnost?, str. 1331-1342:

Str. 1331- zato bi rad vnovič razmislil o nekaterih vidikih razočaranj nad demokracijo po komunizmu v kontekstu tistega, čemur bi po mojem mnenju lahko rekli samo globalno nezadovoljstvo z demokracijo danes. ... Za začetek sledimo tistemu najpomembnejšemu načelu politične teorije: Če ne moreš postreči z argumenti, postrezi z razliko.

Str. 1331-1332- kot Američan, ki opazuje volilni čas v ZDA, ki smo ga zdaj hvaležno preživeli, sem bil seveda zgrožen nad načinom, kako je prirejeni sistem preliminarnih volitev z "zagotovljenimi sedeži" in nizko udeležbo spletkarsko potisnil kandidate ene ali dveh največjih strank v državi v ideološki ekstremizem in nepripravljenost za iskanje srednje poti.

Str. 1332- da ko se avtokracija sesuje, demokracija ne vznikne in ne stopi sama od sebe na njeno mesto, tako kot skoči opečeni kruhek iz opekača. ... Manj države ne pomeni več svobode.

Str. 1334- večina politične oblasti skozi vso človeško zgodovino je bila in je nedemokratična. Nezmožnost razumeti to temeljno antropološko in sociološko resnico ponuja pomemben ključ do načina, kako lahko "demokracija" deluje kot ideologija, ki hudo popači predstavo svojih privržencev o dejansko obstoječi politični mreži in dinamiki. ... Demokracija je sistem, ki prebivalcem omogoča nadzor nad politiko. Po drugi strani je demokracija sistem, ki usklaja preference politikov s spreferencami volilcev tako, da nastavlja politike na položaj pro tempore.

Str. 1335- da je izginuli stroj komunistične partije pustil za sabo različne "sirote" ali visoko razvite dele visoko razvite države.

Str. 1336- Joseph Schumpeter, ki je definiral demokracijo kot sistem, v katerem elite tekmujejo za oblast z občasnim tekmovanjem za volilne glasove, je tudi pokazal na šibkost tega sistema. Vseh ljudi ne moreš ves čas vleči za nos, je zapisal, lahko pa preslepiš dovolj ljudi za dovolj dolgo, da narediš nepopravljivo škodo.

Str. 1337- podrazumsko nagovarjanje (kar bi Madison opisal kot "izpirjene veščine, s katerim se prepogosto dobivajo volitve") je namenjeno uspavanku kritičnih sposobnosti volilcev in s tem povečanju obsega prodaje na volilni dan, se pravi, povečanju števila glasov za kandidate stranke, ki ji je reklama namenjena. ... Madison je formuliral demokratično upanje s čudovito jasnostjo: trdi namreč, da periodično glasovanje povezuje predstavnike z njihovimi volivci, s tem da spodbuja javne uslužbence, naj nikoli ne pozabijo na svojo odvisnost od ljudi.

Str. 1338- obet prihodnjih volitev je huda omejitev, vendar sama po sebi ne dovolj močna, da bi ukrotila pokvarjene nove motive, ki jih prinaša uživanje in uveljavljanje oblasti. ... Gyucsanyjevo načelo, po nekdanjem madžarskem ministrskem predsedniku, da je namreč za vnovično izvolitev volivcem treba lagati. ... Odgovornost volivcev je šibka metoda za združevanje interesov vladajočih z interesi tistih, ki jim vladajo.

Str. 1339- v današnji Evropi je tako, da po tem, ko volijo volivci, "voli" še trg. ... Adam Przeworski je sijajno definiral demokracijo kot sistem, v katerem stranke izgubljajo volitve. ... Po padcu komunizma zlorabljanja mnogih s strani nekaj ljudi ni bilo konec; način in slog zlorabljanja pa sta se radikalno spremenila.

Str. 1341- revni so nehali voliti, ker imajo dovolj zunajvolilnih vzvodov moči nad svojimi vladarji, da bi se jim zdelo vredno voliti.

Str. 1342- demokratični pesimizem bo v Evropi brez dvoma še naraščal, dokler bodo kandidati za funkcije uspešno sejali strahove med etičnimi večinami.


Robert Cooper - 'Evropska unija in habsburška monarhija' - str. 1343-1347

str. 1344- EU, tako kot habsburška monarhija, ni nacionalna država, ampak kompleksen splet držav, narodov, centralizirane birokracije in lokalne avtonomije. ... v habsburškem primeru sta bila to oficirski korpus in civilna uprava, pri EU pa poslovne elite in javne uprave, tako nacionalne kot evropske.

Str. 1346- če EU ne bo več prinašalka blaginje, ampak bo namesto tega postala vzrok obubožanja, se bo tudi sama sesula.
Str. 1347- vložki v evropski igri po visoki: namen monetarne unije je bil prinesti blaginjo in napredek (ter tesneje povezavi Nemčijo!) . Če sta rezultat revščina in politična nestabilnost, potem EU čaka usoda habsburške monarhije. To ni neizogibno. Kadar se sesuje finančni trgi, ni tako kot v vojni: zmagovalcev ni (ne, niti Georg Soros to ni). Če nam spodleti, bo to zaradi napak v naši ekonomiji ali napačne presoje naše politike ali zaradi kolektivne neumnosti. Da spravimo stvari v red, ne potrebujemo čudež. Potrebujemo samo odprto debato, odprtega duha, pripravljenost za poslušanje in učenje. Intelektualna jasnost in človeška solidarnost sta vse, kar potrebujemo, pa nekaj zavedanja o tem, kaj lahko izgubimo.


#Sodobnost, l. 77, št. 11, nov. 2013

dr. Marko Pavliha - 'Svetovni etos' - str. 1475-1491

str. 1475- '21. stoletje bo duhovno, ali pa ga ne bo!' napoveduje Willigis Jäger .... Pravi, da smo kot človeška bitja na stopnji pubertete, in prerokuje, da bo človek prihodomug mistik, 21. stoletje bo v znamenju metafizike ... edino upanje pa nam ostaja evolucijski napredek človeške zavesti. .... Ker dober učitelj živi, kar uči ... kitajski pregovor, da bodo pravega človeka, ki sam sedi v svoji hiši in misli prave misli, slišali tisoč milj daleč, je v teh ponorelih časih za vsak primer priporočljivo vztrajati pri nadaljnjem skiciranju miselnih kometov, da jih ne bo nekoč pogoltnila noč.

Str. 1476- Vsi smo medsebojno povezani prek zavesti, zato jo moramo transformirati tako, da bomo lahko prevzeli večjo odgovornost za skupno usodo. ... Če bi končno priznali absolutno resnico, da imamo skupen izvor, skupnega prednika in da smo vsi zliti v eno z Univerzumom..ne bi bilo več rasizma in ne diskriminacije.

Str. 1477- preseči mora monizem in racionalistični filozofski in religiozni dualizem ter ponotranjiti holizem: ars totum requirit hominem. ... Wayne W. Dyerju, ki je poetično prodrl do najglobljih Biti: 'Neskončnost gozdov drema v sanjah enega želoda.' Temu lahko dodamo le to, da v nas dremajo možnosti, ki še niso prebujene.

Str. 1478- po preprosti zenovski filozofiji so vsi nauki kvečjemu prst, ki nam kaže proti Luni, in nam te kot kazalnik sicer v pomoč, vendar ga nikakor ne smemo enačiti z botrom Mesecem. ... Če je človekov ego terra firma, je preostanek psihe še vedno terra incognita, od katere nas loči mare ignotum. Dozdeva se, da je prav vse sihronizirano kot perpetuum mobile, nič se ne zgodi po naključju, vedno se srečujejo pravi ljudje, kajti usmerja nas nezavedno, ki nas povezuje v hermetični krog.

Str. 1479- človek tekom življenja ne menja arhetipskega bistva ega, temveč le persone glede na svoje družbene vloge.

Str. 1480- tudi Nietzsche je kljub razbolelosti večkrat svetoval, naj vsakdo postane to, kar je, pri čemur izbere bodisi srečno, mirno in verujoče življenje bodisi orkansko iskanje resnice. Ampak ideal bi moral vzkliti iz obojega, ker duša plava v mesečini in sončavi, v temačni nevihti in po megleni poljani. Ali je resnica res edina zabloda, brez katere ne moremo živeti, bog pa naj bi bil mrtev, ali velja amor fati, da vsakdo izbere svojo usodo in jo ljubi takšno, kakršna je? Je človek resnično nekaj, kar mora(mo) preseči in postati nadčlovek, ali zadošča zlitje in doumetje, da je slehernik lahko in mora biti božanski DelCel? ... Živimo v univerzumu, ki ga definirajo neuničljiva energija, kontinuiteta prostora in časa, kavzalnost in sinhronija.

Str. 1481- posameznik je torej dinamično večplastno bitje, sestavljeno iz raznolikih podosebnosti oz. moštev življenj, ki jih upravlja zdravo jedro, 'buden jaz', ki se lahko zaveda in raste. ... Podosebnosti se nenehno prepirajo ali koketirajo, odvisno kako odločno jih brzdamo in usmerjamo.

Str. 1482- če želimo resničen Jaz povezavi z Bitjo (zavestjo,...), se moramo osredotočiti na Zdaj in utišati svoj Um, ga nepristransko opazovati. Naj nas ne preslepi Ego s podosebnostmi, ker je le napačen, ponarejen Jaz, ki nastane s podzavestnim poistovetenjem z Uomom, ta pa je zgolj del Zavesti ali zavedanja, ki nam ovira pristen stik z Bitjo (sebstvom).

Str. 1483- za vzpostavitev in ohranitev odnosov moramo prenehati izbirati pogubne navade...raje hčerino povezovalne navade. ... Nič velikega ni lahko, je umoval Platon v svoji Državi. Da bi državo vodili najboljši čuvarji, bi morala vzpostaviti učinkovit sistem vzgoje in izobraževanja, kultiviranja in civiliziranja.

Str. 1484- zato je treba skrbno paziti, 'da po zgodbe, ki jih otroci prve slišijo, kar najbolj vzgojne in dostojne'. ... Vsakdo mora pustiti ob strani vse druge znanosti in se z največjo vnemo posvetiti iskanju učitelja, ki ga usposobi, da s svojo močjo in s svojim spoznanjem razločuje med slabim in dobrim življenjem ter si med mnogimi življenjskimi oblikami izbere najboljšo. PAZITE SE JE TREBA MANIPULANTOV IN EFEKTA MNOŽICE, KI JE LAHKO USODEN.

Str. 1485- so zadostno izobraženi in ozaveščeni starši predpogoj za stabilen dom in psihofizično zdrave otroke.

Str. 1487- sodobno izobraževanje je žal usmerjeno k treniranju klasične, linearne intelegnce in kopičenju podatkov namesto k oblikovanju osebnosti, učenju otrok, dijakov in študentov, kako naj postanejo boljši ljudje.

Str. 1488- Dalajlama v Etiki za tretje tisočletje pravi, da sveta ne bomo spremenili prek noči, temveč z naraščajočo zavestjo, ki jo bomo dosegli z vzgojo srca in izobraževanjem uma.


Ivo Svetina - 'Lepota, svoboda':
str. 1512-
Razglasili so svobodo. To je naša usoda,
so dodali, kdor ne verjame, naj ostane suženj.
živi naj v podpodju osvobojenega sveta, ni treba
da se tam zgradijo ječe, obokane mučilnice
velemesto podgan, glodavcev, žrtev svojega nagona.
Nevera bo kar primerna kazen za živeče v temi.
~~~
Prisrčen pozdrav

mag. Danijel Brestovac | 040185969 | www.danijel-brestovac.weebly.com