Nikoli ne veš

Danes sem spoznal na vlaku gospoda, srednjih let, iz Bosne, gradbinc. Taki hočejo mene oz. kot bivši gradbinec, se 'čutimo'. Rahlo pijan, mi v 15 minutah razloži življenjsko zgodbo.

Najbolj presenečen sem, da sem ga hotel poslušati. Načeloma sem se vedno distanciral od vseh potnikov, ko sem še delal kot sprevodnik, vendar danes, kot potnikem sem z veseljem prisluhnil gospodu.

Nekako je začel zgodbo, kako je delal za največje podjetje na gorenjskem. Nato, koliko sodelavcev je imel in seveda, brez tega ne gre v gradbeništvu, koliko so spili in katere gostilne so obiskali. Sam sem bil cca. 10 let v tem poslu in ga čisto razumem.

No, nato je prišla debata iz kje je? Je iz Reke, Bosanec po rodu, natančneje Srb. Vsaj zdi se mi, k mi je razlagal, da je čuvaj most v Brodu, ki je ločeval Bosno in Hrvaško. Govoril je zelo prikupno in smešne anekdote so sledile, tako da ga je bilo veselje poslušati.

No, vojna anekdota je, kako je na prvi straži zaspal. Nato, kako je dobil Hrvata, ki je preplaval Savo zaradi stave. Šlo se je za tisoč nemških mark, če preplava Savo in prinese jelen pivo na Hrvaško.

Iz te anekdote sva se znašla v zgodbi o njegovem sinu, ki ima čudno bolezen. Strokovni izraz ne bom iskal, je pa tista bolezen, ko se posežeš in lahko izkrvaviš. No, ker so hoteli v Srbiji odrezati sinu nogo (ne vem točno kako smo do tega prišli), Avstrija, Nemčija in Italia ga niso hoteli, je zaprosil Slovenijo, da operirajo sina. Cena? 100.000€.

Kako jih je dobil? Prišel je na tv, kanal 3, in povedal, če bi sam imel toliko denarja, bi vsem pomagal, ker nimam, pa prosi za pomoč. Pred tem je bil pri jasnovidki v Romuniji, pri hodži, ki mu je razložil, da ima sovražnika blizu sebe, itd..

Pravi, nič ni pomagalo, dokler niso operirali. No, da se vrnem. Ko je nastopil na tv, je denar čudežno pritekal. Iz vseh krajev države Bosne in Hercegovine.

Sina operirali, mu je bolje, vendar še nekaj potrebuje, vendar nisem razumel kaj.

Nato se je ozrl levo in desno, ter mi tiho dejal: "Nikad ne znaš kad ćeš koga trebati, zato treba sa svima lijepo."

Malo sem se zamislil, saj sebe ne smatram za najbolj prijazno osebo, vendar je čas, da se spremenin. Morda je čas, da potlačim svoj ego, saj resnično nikoli ne veš, kdaj boš koga potreboval.

Če se že sam ne držim tega pravila, bi pa rad sinove naučil, kot jih že sedaj učim, naj ne bodo takšni kot jaz, ampak drugačno boljši. Srčno upam, da se bodo tega držali in da se bom znal sam držati našteva gospoda z vlaka, ki je na koncu stopil dol v Radovljici.

Srečno, gospod Radovljica.
~~~
Prisrčen pozdrav

mag. Danijel Brestovac | 040185969 | www.danijel-brestovac.weebly.com

Sent @nokia