Preišči ta spletni dnevnik

četrtek, 01. november 2012

Naši možgani


to sem nekje na netu pobral, pa se mi zdi vredno objave.


Za cloveske možgane sploh ni
značilna brezhibnost, kot bi
pričakovali. Nasprotno.
Popolnost je v nepopolnosti in
marsikatero pikolovstvo je
znanilec, ce ne kar znamenje psihicne motnje, celo bolezni.
Pa tudi posebne nadarjenosti.
Obnavljanje misli, dogodkov
tako ni znamenje preslabega
spomina, ampak obicajnega
delovanja ... Pomote, ce niso lazi, so zgolj obrnjene
informacije, ki jih lahko
razvozljamo sami, pojasnijo
drugi, jih predebatiramo skupaj
ali pa sploh ne. Odvisno od vec
razlicnih dejavnikov. Seveda je kratkotrajni spomin kljub
prejsnjim ugotovitvam bolj
naklonjen reprodukciji kot
dolgotrajni. Cemu potem
pripisati lovljenje za besede, ce
ne hudobiji, ki korenini v neznanju? Dobro jutro in
verjemite, da rek Pazi, kaj
govoris ni vedno na mestu,
lovljenje na besede pa vedno
moc sibkejsih.