Naši možgani

to sem nekje na netu pobral, pa se mi zdi vredno objave.

Za cloveske možgane sploh ni

značilna brezhibnost, kot bi

pričakovali. Nasprotno.

Popolnost je v nepopolnosti in

marsikatero pikolovstvo je

znanilec, ce ne kar znamenje psihicne motnje, celo bolezni.

Pa tudi posebne nadarjenosti.

Obnavljanje misli, dogodkov

tako ni znamenje preslabega

spomina, ampak obicajnega

delovanja ... Pomote, ce niso lazi, so zgolj obrnjene

informacije, ki jih lahko

razvozljamo sami, pojasnijo

drugi, jih predebatiramo skupaj

ali pa sploh ne. Odvisno od vec

razlicnih dejavnikov. Seveda je kratkotrajni spomin kljub

prejsnjim ugotovitvam bolj

naklonjen reprodukciji kot

dolgotrajni. Cemu potem

pripisati lovljenje za besede, ce

ne hudobiji, ki korenini v neznanju? Dobro jutro in

verjemite, da rek Pazi, kaj

govoris ni vedno na mestu,

lovljenje na besede pa vedno

moc sibkejsih.