Preišči ta spletni dnevnik

torek, 05. februar 2013

Nočna izmena

Par dni nazaj končam nočno izmeno in se odpravim domov. Z avtom. Peljem se po avtocesti, pa me začne zebsti, saj se clio ni še segrel. Na sovoznikovem sedežu imam otroško odejico, s katero se pokrijem.

Ker grem iz nočne, me tudi roke oz. volan ne uboga. Včasih rahlo vijugnem. In razmišljam, kaj bi bilo bolje, da se zvrnem v kanal ali da me policija ustavi, ker vijugam. Pogledam v vzvratno ogledalo in vidim policijo. Ni hudega, si rečem.

V ušesih so slušalke, saj poslušam motivacijske zadeve. Ker me policija prehiteva, si pokrijem z levo roko leto uho. Zakaj? Ker je baje kaznivo se peljati in poslušati s slušalkam.

Policija me prehiti in vozi pred menoj. Ni hudega. Zdi se mi, da vozijo še bolj počasi kot jaz. Jaz sem vozil namreč 110 km/h.

Mislim si, kaj je zdaj. Me prehitite in nato vozite kot stara mama.

Po cca. 5 minutah, se ob zadnjem steklu policijskega avta dvigne ekran (priznati moram, da je zgledalo zelo kul!) in se izpiše policija, vozite za menoj (ali nekaj takega).

Po zanimivem pogovoru, me prosi, če grem z njim v atvo. Noter pa ekrani, gumbi in še bog ga vedi kaj. Takoj bi imel tak atvo. V glavnem, na koncu mi gospod policaj podari za slovo sledeče
.

Le kaj je to? A kdo ve?

Na koncu sva si zaželela lahko noč in prijeten dan še naprej, in še preden sem se obrnil, ga ni bilo nikjer več. Kot v 'zoni sumraka'. Zdaj mi gre še melodija iz tega filma po glavi.

Naj vas razveselim, da je bilo 0,0.