Solze sreče (kako malo je potrebno, vsaj za nekatere, kaj ne??!!)

Prav ponosen sem na ženo Jelko, ki se toliko trudi in pomaga drugim, ki jim je mama fortuna obrnila hrbet. Ni veliko, je pa iz srca. Kar pogumno draga žena, stojimo ti ob strani!!

Danijel Brestovac je delil/a posodobitev stanja osebe Jelka Majer.

Posredujem zahvalo "naše Mamice", ki je povzeto po njenih besedah. žal nima ne telefona ne računalnika, ki bi ji omogočal dostop do spleta:

»Življenje me je izučilo, da sem močna, da navzven ne pokažem čustev, ko je hudo. Da jokam v duši in ko sem sama, da me nihče ne vidi in da nihče ne ve… « pove naša mamica, ki ji pomagamo ustvariti nov dom za svoja sončka. Dom kjer bodo domovali ljubezen, toplina, razumevanje,objemi… in če brez solz ne gre naj bodo to solze sreče in radosti.

»Ko sem gledala sinka kako je tekel v najin novi domek iskat presenečenje, ki ga je čakalo in potem ko je tekal od škatle do škatle, brskal in se oziral po sobi, kot da ne bi mogel verjeti, da res vidi toliko stvari na kupu… takrat sem se zlomila«, še pove.

» Joj, joj mami… je to res najino? Lahko pojem vse te jogurte? Lahko oblečem ta pulover in jem v njem… Lahko odprem to škatlo in se igram s kockami? Pazil bom, da ne izgubim katero. Mi jih res ne bo treba potem vrnit?»

Dragi prijatelji, drugače vas ne morem imenovati, pomagali ste nama, ne da bi naju poznali, ne da bi karkoli vedeli o nama, še najinih imen ne veste… Nimam besed, ki bi povedale kako globoko sem vam hvaležna za vse kar ste storili za naju… za najin in naš boljši in lepši jutri.

Še enkrat neizmerna in iskrena hvala.

                      

Šele sedaj vidim, koliko veliko oz. preveč imamo in kako smo srečni, da lahko delimo oz. pomagamo drugim, ki so manj srečni. Še enkrat, hvala žena Jelka.