Prebral: Prometnik, l. XVI, št. 99, april 2013

Glasilo sindikata železniškega prometa Slovenije

str. 2 (uvod)- leto 2012 je že zgodovina. Če potegnemo črto pod njim in naredimo "letni zaključek", ugotovimo, da smo v minusu. Ponavadi pokrije vsak delavec svoj "minus", če pa je v tej situaciji tudi firma in država, seveda mora delavec kriti tudi tega. Kdor drug pa bi ga naj? Ko začneš razmišljati o tem, koliko ljudi je potrebnih za to, da delavec lahko dela, te začne boleti glava. Pa o teh stvareh ne razmišljaš.s dokler lahko normalno živiš. Kar pa je vsako leto težje.

Upanje ne zbledi, ne umre. Še vedno upamo, čakamo boljše čase, čakamo na konec svetovne krize, za katero je vse več ljudi prepričanih, da je umetno narejena, da zatre dvignjeno glavo delavskega razreda in nas pahne za kakih 100 let nazaj pri delavskih pravicah. Vzeli so nam denar, vzeli so nam dopust, pa še vedno smo nekako hvaležni, da so nam nekaj pustili, skupaj z vedno bolj vprašljivo službo. Žal vse prepogosto vladajoči pozabljajo, da delajo za nas, ne mi za njih, in da so lahko prav tako vrženi s prestola, kot so bili nanj posajeni. A čas, ki smo jim ga dali, jim je bil dovolj, da so poskrbeli za svojo finančno prihodnost. Kakšna pa bo naša?

Str. 5 (politika in mi) - ste opazili, da se pri nas najbolj splača biti stranka s srednje veliko podporo? Kdor ima mandat, vedno nasrka. Najprej mora sprejeti vse mogoče pogoje, da sploh lahko sestavi vlado, potem ko se začne ladja potapljati, podgane najprej zbežijo in ostane sam, pa se vsa krivda pripiše njemu.
...
Sistem, kakšen je danes, omogoča gospodom zgoraj, da kažejo s prstom drug na drugega in nihče ni za nič kriv. Vsi se med sabo poznajo, vsak je komu kaj dolžan.
...
Ko zmanjka proračuna, pa daš delavcem manj, da imajo oni zgoraj še vedno dovolj. Novinarji pa se tako ali tako spravljajo na železničarje, ki smo krivi, da gre vse skupaj k vragu, in ko objavljajo povprečne plače, štejejo "njih" in "nas" skupaj.
...
Manjka nam še samo vodja, nov obraz, ki bo navdušil množico, nekdo, ki bo pregnal apatijo iz nas in nam dal upanje, da demokracija in pravna država nista samo besedi, ampak da to res lahko obstaja.

Str. 15 (etika, kaj je to?) - etika je, na grobo poenostavljeno, razlika med dobrim in zlom. Kriterij za ločevanje teh dveh nasprotjih.
...
Kmečka pamet prepozna etiko v stisku roke in držanju besede. Ker smo od kmečke pameti vse dlje, potrebujemo samotolažbo, da nas bo pa na papirju natisnjen dokument, brez podpisnika, datuma ali predlagatelja, idejnega vodje, podpornikov ali zbiralcev glasov za sprejem, popeljal v resnicoljubne čase.
...
Tako je najbrž zelo etično s ceste "zaposlovati strokovnjake in vodstvene delavce", medtem ko našim zaposlenim znižujemo plače, morda nezakonito sprejemamo in izvajamo kadrovske načrte.
...
Etika pa ni umrla. Meja med dobrim in zlim ostaja. Ostra. Vse bolj očitna. In vse bolj se ločuje med enimi in drugimi. Kje se vidiš ti, dragi bralec, bralka tega članka, na kateri strani? In kje te vidijo sodelavci?