Preišči ta spletni dnevnik

sobota, 31. oktober 2009

Usoda

Kako sem zelen. Kako nič še ne vem… Hm, lepo je brati knjige in biti razgledan, vendar v realnem svetu je drugače. Zakaj? Če verjameš v SKRIVNOST in se ravnaš po njej , vidiš, da je veliko preprek. Od sistema do ljudi. Vmes je vse povezano s položaji in prepričanji, ki jih prinesemo s seboj v novo sredino. Zato me je vedno navduševala sociologija. Raziskovanje človeka in njegova interakcija z okoljem. Smešno….

Zadnjič sem na seminarju izrekel globoko skrito željo. Vendar za navadne smrtnike je to le želja. Za nas, ki poznamo SKRIVNOST, je to cilj. Kaj sem odgovoril, ko me je gospa vprašala, zakaj sem tukaj in kakšni po moji cilji? Tukaj sem samo zaradi tega, da potrdim svoje prepričanje in znanje. Cilji, hm, do sedaj so se mi uresničil vsi, zato si želim priti v top management javnega sektorja. V zasebnem bom imel podjetje kot Špan v Brezovici. Kasneje me je vprašala, če sem si kdaj zapisoval cilje. Na njeno začudenje sem ji odvrnil, da gospa, že od 19. leta starosti naprej.

In tedaj sem dojel, da je bil moj oče vizionar. Žalostno je to, da jih ni imel moči uresničiti oz. se je njemu zdelo to vse brez vezno. Dojel je, ko je SFRJ propadla in videl, da je zapravil večji del svojega življenja. Res da je živel do razpada kot Rocco, vendar da za uspeh je potrebno kaj več kot 'ljubezen'. Že od nekdaj me je učil, uči se tako, da zapišeš. Ata, genij si. Hvala ti. Večna hvala.

Če se midva nisva najbolje ali nikoli razumela, je to samo zaradi tvojega oziroma najinega značaja. Ti si glasno govoril, saj si kolerik, sam sem bil v fazi 'flegmatika'. Sedaj sem sam kolerik in tudi moji bližnji trpijo zaradi hitrosti in povzdignjenega glasu. Razlika je samo v tem, da se ti sam dretja in povzdignjenega glasu nisi zavedel… niti nisi vedel kako bi to odpravil. Z ciljem in željo ata! Seveda s poznavanjem SKRIVNOSTI tudi. Žal,a nikoli ni prepozno in tudi usoda se da obideš. In da se. Verjemi, da se! Sam se nisem prepustil usodi 'malarja', vendar sem in bom šel vedno naprej, dokler lahko premikam mezinec na roki. In moj odgovor je: »Sudbina se može zaobići!« . Hvala ti za to spoznanje. Večna hvala ata.

In sedaj je na meni, da to majhno skrivnost predan naprej. Žena je še rahlo skeptična. Zato pa bo to najin sin izvedel. Samo upam, da bom znal to bolje posredovati naprej od tebe ata. Saj veš kako si govoril, »ne pada jabuka daleko od drveta« in »krv nije voda«.

Absolutno si imel prav, ata, absolutno! Sudbina se može zaobići! Sedaj si vernik. Goreč vernik v Boga in mi trdiš, da so to bile prazne besede. Ne, niso bile. Sam nisem kriv, če sva z Bogom v sporu. Sam si je kriv oz. kriva je moja duša. Moja kri. Moja jabolka. Najin Jan Vid. Skoraj bi ostal brez vsega na tisti veselo-žalostni dan. Sam si je kriv. Gospod Bog, če boš bral te vrvice, vedi, da si sam kriv. Zakaj si me razočaral? Le zakaj?

Vendar mi, ki vemo, da obstaja SKRIVNOST in živimo po njen, sporočamo g. Bogu in g. Očetu, da »Sudbina se može zaobići!«

Pšst, ne govori naprej , saj ti ne bo nihče verjel, kaj ne?