Preišči ta spletni dnevnik

petek, 07. oktober 2011

Ali res ne obstaja upanje?

Primorske novice, 7.10.11, na strani 7 je naslov (citiram iz omenjene strani - http://www.primorske.si/Priloge/7--Val/4--december--ali-obstaja-upanje-.aspx - avtor @tomo_vidic):

4. December: ali obstaja upanje?

Me je minuli teden, ko sem v časopisu prebral, da smo (Slovenci) 'obsojeni na tako' politik(ante)e, kar malo streslo. In razkurilo. In me je pograbilo, da bi se žolčno odzval: ne, ni res, 'na tako' - povzpetniške, ohole, verolomne, komolčarske, strašljivo sebične, prepirljive, cagave in zvečine povsem nesposobne - politike pa res ne moremo (in ne smemo) biti obsojeni. Nasprotno, zaslužimo si dobrih, sposobnih, odločnih in predvsem poštenih.
Dajte nam priložnost in zelo hitro bomo pokazali, kaj vse zmoremo; čez noč bomo zvečine vsi podlegli skušnjavam in v sebi mahoma zavrli še zadnje etične zadržke in pomisleke. In politik(anti)i vse predobro poznajo to prastaro 'skrivnost', pretirano dobro vedo, da smo eni in drugi iz istega, ne le enakega testa. 


IN SEDAJ VPRAŠANJE ZA VSE, ŠE PREVSEM BODOČE POLITIKE NA BLIŽAJOČIH VOLITVAH, A SMO RES LJUDJE TAKŠNI? ČE SMO, KAKŠEN JE POMEN VOLITI, ČE BOMO SLEJ KOT PREJ VSI ENAKI OZ. ISTI?

RECITE MI UTOPIST, NAIVNEŽ ALI POVZPETNIK, VENDAR SEM PREPRIČAN, DA NAS JE DOVOLJ TAKŠNIH, KI SMO DRUGAČNI.

Spoštovani kolega Tomo Vidic, se strinjam z vami, vendar vam moram tudi sporočiti, da prihaja novi veter, ne glede na to, kako to otročje in lahkoverno zveni, ki bo nam, Slovencem, pokazal in povedel na prava politična pota. A so ta pota z rožicami postlana, bi bilo nesmiselno pisati, vendar mislim, da med nami v Sloveniji, smo takšni, ki smo pripravljeni prijeti za uzde in biti odločni, odgovorni in dosledni. Vem in sem prepričan, da je tudi to populistično in utopično, vendar sem prepričan, da smo lahko tudi mož beseda.

Zakaj pišem smo? Ker se vidim, kot del celote oz. politike, in sem prepričan, da boste spremenili mnenje o nam!