Ocena knjige: življenje ob železni cesti: 100 let bohinjske proge

življenje ob železni cesti: 100 let bohinjske proge
življenje ob železni cesti: 100 let bohinjske proge by tolminski muzej

My rating: 4 of 5 stars



str. 3- Ljudje, ki so gradili ali zgolj spremljali gradnjo Bohinjske proge, že dolgo ni več. Redki so tudi njihovi potomci, ki so zrasli ob progi in jim je bila železnica glavna pot v svet ter dobrodošel in dostikrat celo edini vir zaslužka na domačem pragu. Za večino ljudi tretje in četrte generacije, ki danes žive ob progi, pa je 'železna cesta', ki se vije mimo njihovih domov, le še samoumeven del njihovega vsakdana. Malo ali skoraj nič jih ne veže nanjo. Vsakdanjik krajev ob progi namreč že dolgo časa ni več uravnan po ritmu, ki ga je nekdaj določal tok vlakov. Življenje v dolinah Bače, Idrijce in Soče danes teče po povsem drugih drugačnih poteh, ki se železnice le še poredko dotaknejo.

str. 61- pust je odnesel iz Plavske doline vse železničarje. Odšli so uradniki, podjetniki in delavci. Nekdanji mir se vrača. Hvala bogu, saj do sedaj res nismo vedeli, ali smo v Nemčiji ali v Italiji. Uradniki Nemci, podjetniki Italijani, le jezika ljudstva ni znal nihče. Državni uradniki so se pač učili italijanščine, da so občevali z italijanskimi podjetniki, a da bi se priučili jezika ljudstva, s katerim so tri leta imeli opravka, to je seveda presramotno za nemško nezgodo. Pa bodemo o tem še govorili.



Str. 63-članek govori o slovenskem hlapčevstvu do tujcev....zdaj se pogajamo na Goriškem za dvoježicne napise... Kdo ve, ali jih dobimo ali ne? Pravzaprav bi morali dobiti na slovenski zemlji - samo slovenske - bojevati se pa moramo še le za nemško-slovenske! In ako ne dobimo....se nimamo pravzaprav nič čuditi. Odločujoči faktor bodo...dejali.... da slovenskih ni treba, ker itak razumejo vsi Slovenci tudi - nemški!....


Str. 64- veliko ogorčenje vlada med Slovenci in s krepkimi izrazi dajejo duška svojemu mnenju. Z Dunaja in iz Trsta čujemo toliko lepih besed o pravici, kadar jo je treba deliti, takrat pa nas udarijo s polno pestjo v obraz na ljubo Lahom in Nemcem. Kaj bomo vedno tako hladnkrvno prenašali take udarce s polno pestjo? Kaj s bomo še zahvaljevali za nje?



Str. 103h- imeti svojo delavnico blizu železniške postaje je pomenilo imeti velike ekonomske prednosti, imeti hišo ali stanovanje blizu 'okna v svet' pa je bilo znamenje višjega položaja na družbeni lestvici.



View all my reviews

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Prebral: Lestev in sirček

Rezervni deli za mikrovalovko

POLITIKA NEMOŽNOSTI – Funkcija družbene blaginje