Preišči ta spletni dnevnik

torek, 10. december 2013

Review: Man and His Symbols


Man and His Symbols
Man and His Symbols by C.G. Jung

My rating: 5 of 5 stars





Človek in njegovi simboli

str. 10- v našem umu od vekomaj prebivajo neštete podobe - od otroštva nas samih, kakor vsega človeštva - in pretresljiva čustva. Pojmi so samo opisana nalepka, zadnja, ki jo nalepimo na pradavna dejstva.

Str. 23- ko nečemu, intelektualno omejeni, kot smo, rečemo "božansko", mu nadenemo le ime, ki morda temelji na veri, ne pa na otipljivem dokazu.

Str. 25- na sploh velja pravilo, da se nam nezavedni vidik vsakega dogodka razkrije v sanjah, kjer se nam ne kaže kot racionalna misel, temveč kot simbolna podoba. ... Namreč: eno od prekletstev podobnega človeka, ki doleti mnogo ljudi, je prav razcepljenost osebnosti.

Str. 26-27- v nekaterih plemenih verjamejo, da ima človek več duš; to verovanje izraža občutenje nekaterih primitivnih ljudstev, da je vsak od njih sestavljen iz več povezanih, vendar posamičnih enot. ... Trdimo, da smo se sposobni "obvladati", vendar je samoobvladovanje redka in posebna vrlina.

Str. 28- pred začetkom 20. stoletja sva Freud in Josef Bauer ugotovila, da imajo nevrotični simptomi - histerija, določene vrste bolečine in neuravnovešeno obnašanje - simbolni pomen. So le eden od mnogih načinov izražanja nezavednega, podobno kot se nazavedno izraža skozi sanje, ki so prav tako simbolne. ... Še pogosteje pa se izražajo s sanjami.

Str. 33- zavest kajpak zavrča vse, kar je nezavedno in neznano. Sam sem že opozoril na to, da pri naravnih ljudstvih obstaja nekaj, čemur antropologi pravijo "mizoneizem", globok in vraževeren strah pred novim. ... Odziv "civiliziranega" človeka na nove ideje pa ni bistveno drugačen; postavlja si psihične prepreke, da bi se zavaroval pred šokom, ki ga povzroča novost.

Str. 34- tako kot avto, ki izgine za vogalom, tudi nekaj, kar se izmuzne iz naše zavesti, ne preneha obstajati. Je preprosto zunaj našega vidnega polja.

Str. 47- navidezne racionalne narave svojega sveta smo tako vajeni, da si stežka predstavljamo nekaj, česar ni mogoče razložiti z zdravo pametjo.

Str. 49- bolezni... Očitno je izhajajo iz strahu, ki se ni napajal iz zavestnega premisleka. Boleznska misel, ki se ga je nenadoma polotila, je imela sebi lastno moč, ki je ni mogel nadzirati. ....
Bolezenski vpliv zlih duhov je v kulturah naravnih ljudstev vsaj dopustna postavka, za civiliziranega človeka pa je priznanje, da njegove težave niso nič drugega kot neslana šala njegove lastne domišljije, pretresljivo doživetje.

Str. 69- da sanje služijo kompenzaciji. Ta domneva pomeni, da so sanje normalen psihični pojav, ki zavesti prenaša nezavedne odzive ali nehotene vzgibe.

Str. 77-78: marsikaterega civiliziranega človeka boste zaman spraševali po pravem pomenu božičnega drevesa ali velikonočnega pirha. Dejstvo je namreč, da človek stvari počne, ne da bi vedel, zakaj. Osebno se pridružujem mnenju, da smo ljudje najprej nekaj počeli in se šele precej kasneje vprašali, zakaj.

Str. 85- človek rad verjame, da je gospodar svoje duše. Vendar dokler ni sposoben nadzorovati svojih razpoloženj in čustev ali dokler se ne zaveda, da obstaja nešteto skrivnostnih načinov, s katerimi se nezavedni dejavniki vtihotapljajo v njegove načrte in odločitve - do takrat gotovo ni sam svoj gospodar.

Str. 87- človekovo življenje je - žalostno, toda resnično - sestavljeno iz vrste nespravljivih naprotij: dneva in noči, rojstva in smrti, sreče in bede, dobrega in zla. Ne vemo niti, kaj bo prevladalo, ali bo dobro premagalo zlo, radost bolečino. Življenje je bojišče. Že od nekdaj je tako in tako tudi bo; sicer bi se že zdavnaj vse končalo.

Str. 89- dokler življenje brez religije gladko teče svojo pot, je izguba skoraj neopazna. Ko pa nastopi trpljenje, se stvari obrnejo. Takrat ljudje začnejo iskati rešitev in razmišljati o smislu življenja, o njegovih osupljivih in bolečih izkušnjah. .... V znanstveni dobi je psihiater prav naslov za vprašanja, ki so bila nekoč domena teologov.

Str. 91- človek potrebuje splošne ideje in prepričanja, ki bodo osmislila njegovo življenje in mu omogočila, da najde svoje mesto v svetu. Prenesel bo tudi najbolj nečloveško trpljenje, če verjame, da ima neki smisel; zlomil pa se bo, če si bo ob vseh svojih težavah moral priznati še to, da je le del "zgodbe, ki jo pove bedak".

Str. 97- duh se je izrodil v omejenost misli človeškega ega.

Str. 98- površina našega sveta je videti očiščena vseh vraž in iracionalnih prvin. Povsem drugo vprašanje pa je, ali je tudi naš notranji človeški svet (a ne tisti, ki ga v skladu s svojimi željami lažno omejujemo) zares osvobojen prvinske arhaičnosti.

Str. 103- čeprav ima človek naravo v oblasti (na kar je tako ponosen), je še vedno njena žrtev, ker ne more obvladati niti lastne narave.

Str. 104- res je, danes smo tako ujeti in tako obremenjeni s svojo subjektivno zavestjo, da smo pozabili na prastaro dejstvo, da Bog govori predvsem skozi sanje in vizije.

Str. 115- človekovo srečo in zadovoljstvo ogroža tisto, kar prihaja iz njega samega. ... Koliko časa smo lahko uspešni, ne da bi postali žrtve lastnega ponosa.

Str. 123- človeški ego lahko prevzame taka vznesenost, da se čuti božanskega, vendar s tem nujno prekorači svoje meje in je pohvaljen.

Str. 151- odrasli človek pa doseže občutek celovitosti z združitvijo zavestnih in nezavednih vsebin svoje duševnosti.

Str. 159- vsakdo lahko seveda vidi, da se v naših življenjih vdretc pustolovščina in stroga disciplina, zlo in vrli, svoboda in varnost. Vendar so to le izrazi, s vaterimi opisujemo protislovnost, ki nas muči in ki jo, po vsem videzu, ne bomo mogli nikoli odpraviti.

Str. 164- sanje dokazujejo obstoj upravljalnega središča, ki botruje nenehni osebnostmi rasti in zorenju. ..... V kakšni meri se bo psiha razvila, je odvisno od ega. .... Včasih se nam zdi, da nas nezavedno vodi v soglasju z nekim skritim načrtom; kot da nas opazuje nekaj, česar mi sami ne vidimo - morda veliki človek v našem srcu, ki nam v sanjah pove, kaj si misli o nas.

Str. 165- da se moramo odreči utilitarištični drži zavestnega načrtovanja, če želimo narediti prostor za notranjo osebnostno rast.

Str. 166- človek si mora nenehno praz za nečim, česar ni še nihče pred njim spoznal. Vodilni namigi ali vzgibi ne izhajajo iz ega, temveč iz totalitete naše psihe - iz sebstva. Še več, nesmiselno je pogledovati, kako se razvija nekdo drug, saj ima vsak od nas izjemno samouresničitev.

Str. 308- nezavedni del človekove psihe, za katero nam je uspelo doslej dognati le to, da imajo izjemen vpliv na posameznika; oblikujejo njegova čustva ter njegov duhovni in etični nazor; vplivajo na njegov odnos z drugimi, s tem pa navsezadnje na njegovo usodo v celoti.

Str. 313- če smo morda začutili željo, da bi naprej raziskovali in razkrivali nezavedno - kar se vselej začne z ukvarjanjem s SEBOJ - je ta uvodna knjiga dosegla svoj namen.



View all my reviews