Review: Al Araf
Al Araf by Vladimir Bartol
My rating: 4 of 5 stars
Al araf
str. 40- svoboda je nevarna beseda. Kričači so povedali delavcem, da kujejo drugi iz njihovih žuljev zase denar: čez noč so postali nesrečni. In vsak si želi samo eno: da bi sedel na bogatinovo mesto. .... Zakaj eno je resnica: tepci bodo vedno tepeni.
Str. 41- vašega Cankarja ne razumem. Namesto da bi si smejal v pest, da je edini svoboden, da mu je edinemu dovoljeno, povedati vsem in vsakomur v obraz, kar je mislil, je pogostno tožil nad svojo bedno usodo. Ali je mar mislil, da je mu bo govedo hvaležno za bič?!
Str. 45- ženski so laž, potvarjanje dejstev in prevara legitimno orožje; teh lastnosti ji skoraj niti ne štejemo za zlo.
Str. 49- do konca itak niti samemu sebi nikoli ne prideš.
Str. 50- z velikimi osvojevalci ni nič drugače: svojo oblast so si zgradili z močjo svojih živcev; enkrat pa morajo tudi ti popustiti. Kdor zida na silah, ki so od telesa, zida na peščena tla. Prej ali slej se bo njegova stavba podrla. ... Kdor pa gradi iz duha in ustvarja iz njega vrednote, si je izbral boljši del. Njegovo delo požene kakor hrast svoje korenine v tla: tudi veliki viharji ga ne bodo omajali. ... Bojazen pred porazi rodi moč, bojazen pred smrtjo pa večnost!
Str. 51- vedel sem: prvi poraz mi odvzame sleherno vero v mojo moč. Izguba te pa v vero v življenje. ... Tako sem neprestano hlinil moč in prikrival svojo slabost; in trepetal pred končnim razkritjem.
Str. 55- in vendar sem izmed onih, ki nosijo baklo svobode iz roda v rod, da ne izbriše malik, ki mu pravijo družba, za vedno, kar je bilo največjega in najsvetlejšega v človeku. Vidiš, zato danes in vse te zadnje dni ne smem piti, se ne smem dati omamiti, ne smem izpustiti vajeti iz rok. Močan moram biti, da ne podležem izkušnjavi!
Str. 61- ljubezen, gospodje, je večkrat silno nevarna igra, pri kateri gre pogostoma samo za dan, neredko celo samo za uro, da odides iz nje ali zmagovalec ali pa premaganec.
Str. 63- verjemite mi, živeti zaradi življenja samega, se zares ne izplača. Posebno še, če ne veš, da-li si to zares ti, ali pa je vse samo zlobna kompozicija mračnega duha, čigar gnusna fantazija si je ustvarila v ljudeh svoje lutke. Da se z njimi poigrava.
Str. 64- ali svoje zavesti bi se vsaj za eno noč v letu rad znebil.
Str. 77- zakaj, ljubezen se da premagati samo, če jo izživiš do kraja. Klin s klinom, strast s strastjo, požar s požarom, demon z demonom. Da obvladaš demona, moraš biti sam demon ali pa to postati. To pa postaneš lahko samo skozi spoznanje.
Str. 90- platon na primer je menil, da ljubimo predvsem popolnost, lepoto, in če vidimo torej ti lastnosti v neki osebi v posebno visoki meri in se zato vanjo zaljubimo, se kaj lahko zgodi, da jih ona ne vidi v nas, temveč v nekem drugem, in evo vam nesreče v ljubezni.
Str. 98- življenje nudi milijon možnosti.
Str. 102- kadar se je obrabilo neko orožje ali pa je borec dobil boljše, zažene staro v prvi jarek in se izuri v novem. Tako sem delal tudi jaz s svojimi mislimi in sistemi; ko so odslužili, v kos z njimi! Pravi vojak gre zmerom naprej; kar je premagal, pušča za sabo. Izpremembe in nova pota ga vesele.
Str. 103- ena resnica je neizpodbitna: človeške sile so omejene. Zmerno moraš žrtvovati nekaj za drugo. Ali si vanje razgiban in plavajo tvoje misli po površini ali pa se umiriš s telesom in se tvoj duh vzvalovi.
Str. 129- ali veš kaj je človeštvo? Ali veš, kaj je narod? Skup bedakov, zločincev in podležev. V najboljšem primeru: hlapcev. In za to sodrgo da bi se jaz pehal in trudil?! Nikdar!
Str. 144- zadnji sodnik nad vsem našim dejanjem in nehanjem je naša vest.
Str. 149- ljudje so taki: kadar opazijo pri nekom nekaj, kar se ne sklada z njihovimi vsakdanjimi pojmi, mu natrpijo, na grbo vse mogočnosti in nemogočnosti .
Str. 150- da sta pri zapeljevanju potrebna dva: tisti, ki zapeljuje, in oni, ki hoče biti zapeljan.
Str. 151- pogum. Brez poguma ni prave svobode in brez prave svobode ni pravega življenja.
Str. 153- zakaj vse, kar vidiš, veš, slišiš in spoznavaš, je samo toliko časa resnično, dokler ti dotično vidiš, veš, slišiš ali spoznavaš. Ako torej izgineš ti, se pogrezne s tabo vred tudi ves ostali svet.
Str. 155- kdor hoče nekaj doseči, mora tvegati; vsako tveganje pa je nevarno.
Str. 158- ali jaz ločim človeštvo v dve kvalitativno se razlikujoči skupini: v svobodne in nesvobodne. Ogromna večina pripada slednjim. ... Med obema skupinama zija ogromen prepad. Prav ta prepad pa ni nič drugega, kakor spoznanje, smisla življenja in bistva smrti.
Str. 162- vsak človek, ki stremi, stopi nekoč pred odločitev: ali da izpolni, kar pričakujejo od njega tisti, ki ga obdajajo, in postane sebi nezvest; ali da posluša svoj klic in razočara svojo okolico. Večina stori prvo: odtod toliko razočaranje v svetu.
Str. 182- zakaj dobroti samo takrat verjamemo, kadar izvira iz moči. Dobrota slabotnega pa vzbuja sumnjo hinavščine in špekulantstva.
Str. 191- tedaj sem v svojem obupu poklical na pomoč obeta vsega človeškega zla in vse veličine človekove, kralja demonov - razum.
~~~
Prisrčen pozdrav
mag. Danijel Brestovac | 040185969 | www.danijel-brestovac.weebly.com
View all my reviews